<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152784"><dc:title>Modeliranje poplavljanja plasti razbitkov v eksperimentalni napravi FLOAT</dc:title><dc:creator>Kelhar,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cizelj,	Leon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jedrska varnost</dc:subject><dc:subject>težke nesreče v lahkovodnih reaktorjih</dc:subject><dc:subject>poplavljanje plasti razbitkov</dc:subject><dc:subject>modeliranje hlajenja</dc:subject><dc:description>Težke nesreče v lahkovodnih reaktorjih privedejo do talitve sredice. Ob nezadostnem hlajenju lahko talina pretali reaktorsko posodo in se izlije v reaktorsko votlino pod njo, ki je lahko poplavljena z vodo. Ko talina pride v stik z vodo, se lahko formirajo razbitki, del taline pa lahko pride v stik z betonom, kar lahko povzroči sproščanje nekondenzabilnih plinov. Ne glede na to, je cilj obvladovanja težke nesreče še vedno zagotavljati učinkovito hlajenje razbitkov taline. Z modeliranjem poplavljanja plasti razbitkov si želimo napovedati dogajanje in s tem prispevati k razumevanju dogodkov.
V magistrskem delu obravnavamo eksperimente, ki so bili izvedeni na eksperimentalni napravi FLOAT na Univerzi v Stuttgartu, inštitutu IKE v Nemčiji. V eksperimentih so simulirali poplavljanje plasti razbitkov z zgornje strani pri različnih začetnih temperaturah razbitkov. Pri nekaterih eksperimentih so simulirali možnost sproščanja nekondenzabilnih plinov ob interakciji taline z betonom.
Za modeliranje dogajanja smo najprej razvili analitični 1D model, ki omogoča delni popis osnovnega dogajanja in hitrosti poplavljanja. Za celovitejši in natančnejši popis smo nato uporabili program MC3D (IRSN, Francija), s katerim smo izvedli modeliranje v 2D cilindrični geometriji. Upoštevali smo začetni temperaturni profil območja razbitkov, vpihovanje zraka s spodnje strani ter raziskovali vpliv stenskega efekta. Rezultati simulacij smiselno sledijo eksperimentalnim. Vrednotili smo tudi vpliv na hlajenje z vpihovanjem zraka ali brez njega in kako različna začetna temperatura razbitkov vpliva na poplavljanje.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-07 08:15:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152784</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
