<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152774"><dc:title>Vpliv korektivne vadbe na telesno držo rekreativnih športnih plezalcev</dc:title><dc:creator>Jereb,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>korektivna vadba</dc:subject><dc:subject>športno plezanje</dc:subject><dc:subject>telesna drža</dc:subject><dc:description>Športno plezanje je v zadnjih dveh desetletjih postalo zelo priljubljena in razširjena športna panoga. Vedno več ljudi se ukvarja s plezanjem tako rekreativno kot tekmovalno. Namen magistrskega dela je bil pridobiti informacije o telesni drži športnih plezalcev ter raziskati vpliv korektivne vadbe na njihovo telesno držo. Ker lahko spremembe v telesni drži vodijo do različnih zdravstvenih težav ter poškodb, smo želeli športnim plezalcem približati pomembnost raztezanja ter krepitve določenih mišičnih skupin v obliki korektivne vadbe. Pri meritvah smo opazovali spremembe v stopnji kifoze v prsnem delu hrbtenice ter gibljivost prsnih mišic, mišic upogibalk kolka in zadnje stegenske mišice (Förster idr., 2009). Okrogel hrbet nastane kot posledica zmanjšanega nagiba medenice, kar se kaže z zmanjšanjem ledvene krivine in naprej postavljenimi rameni. S preventivnimi in korektivnimi ukrepi lahko nepravilnosti v drži izboljšamo (Šarabon idr., 2015). Za analizo drže in gibljivosti hrbtenice smo uporabili napravo SpinalMouse®. Naprava deluje na podlagi meritev pospeškometrov, vgrajenih v kolesje, s katerim drsimo vzdolž hrbtenice. Na podlagi meritev lahko grafično prikažemo hrbtenico in izračunamo njene naklone. Za oceno gibljivosti mišic smo uporabili Thomasov test, test za gibljivost črevnično ledvene mišice, test za gibljivost prsne mišice in test za gibljivost zadnjih stegenskih mišic. Meritve so potekale dvakrat. Najprej smo izvedli meritve začetnega stanja in nato po izvedeni korektivni vadbi še meritve končnega stanja. Korektivna vadba se je izvajala osem tednov dvakrat tedensko. Ugotovili smo, da pri plezalcih po izvedeni korektivni vadbi ni bilo statistično značilnih razlik oziroma izboljšanja stopnje kifoze. Učinek korektivne vadbe smo povezali le z izboljšanjem gibljivosti leve velike prsne mišice in levih zadnjih stegenskih mišic. Vendar tudi tu nismo opazili povezanosti s kotom prsne kifoze kot pri ostalih do zdaj narejenih raziskavah.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-06 14:06:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152774</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
