<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152617"><dc:title>Vrednotenje trdnih disperzij karvedilola z mezoporoznima nosilcema Neusilinom® US2 in Aeroperlom® 300, izdelanih z uporabo infrardečega grelnika</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>German Ilić,	Ilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovnik,	Iztok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>trdne disperzije</dc:subject><dc:subject>vodotopnost</dc:subject><dc:subject>infrardeči grelnik</dc:subject><dc:subject>karvedilol</dc:subject><dc:subject>Neusilin®US2</dc:subject><dc:subject>Aeroperl®300</dc:subject><dc:description>Novoodkrite zdravilne učinkovine so večinoma slabo vodotopne in izkazujejo slabšo biološko uporabnost pri peroralni aplikaciji. Ena izmed metod za izboljšanje njihove biološke uporabnosti je izdelava trdnih disperzij, ki smo jih v našem primeru izdelovali z infrardečim grelnikom. S karvedilolom in dvema mezoporoznima nosilcema (Neusilin®US2 in Aeroperl®300) smo pripravili binarne zmesi, iz katerih smo izdelovali trdne disperzije z metodo taljenja. Najprej smo spreminjali čas segrevanja pri konstantni temperaturi segrevanja 140 ⁰C in konstantnem razmerju 1:1 (m/m) med ZU in nosilcem. Nadaljevali smo s spreminjanjem temperature pri konstantnem času segrevanja 150 sekund in konstantnem razmerju 1:1 (m/m) med ZU in nosilcem. Zadnje sklope poskusov smo izvedli pri konstantni temperaturi segrevanja 190 ⁰C in konstantnem času segrevanja 150 sekund, spreminjali pa smo razmerja binarnih zmesi 1:5, 1:3, 1:2; 1:1, 2:1, 3:1 (m/m), med ZU in nosilcem. V okviru vrednotenja lastnosti izdelanih trdnih disperzij smo izvedli diferenčno dinamično kalorimetrijo s čimer smo določali stopnjo kristaliničnosti zdravilne učinkovine glede na izmerjeno talilno entalpijo, s termogravimetrično analizo smo analizirali razpad karvedilola, z UV-VIS spektroskopijo smo določevali vsebnost zdravilne učinkovine v trdnih disperzijah, s preskusi sproščanja pa delež sproščene zdravilne učinkovine. Preučevali smo tudi površino delcev, kar smo analizirali s posnetki z elektronskega vrstičnega mikroskopa. Najpomembnejši preskus v naši raziskavi je analiza sproščanja, s katero smo v mediju s pH 6,8 pri 37 ⁰C ± 0,5 poskusili čim bolj ponazoriti pogoje v telesu in ugotoviti ali smo z izdelavo trdnih disperzij izboljšali vodotopnost oz. hitrost raztapljanja zdravilne učinkovine. Ugotovili smo, da so najboljši pogoji za izdelavo trdnih disperzij z vidika amorfizacije zdravilne učinkovine pri času in temperaturi segrevanja 150 sekund in 190 ⁰C, nižja kot je vrednost talilne entalpije, hitreje in več zdravilne učinkovine se sprosti iz izdelane trdne disperzije. Ugotovili smo tudi, da na sproščanje najbolj vplivajo razmerja v fizikalni zmesi s katero so bile trdne disperzije pripravljene. Večji kot je delež zdravilne učinkovine, bolj polne so pore v nosilcu, kar zmanjša specifično površino, posledično pa hitrost in obseg sproščene zdravilne učinkovine. S primerjavo obeh nosilcev smo ugotovili, da je Aeroperl®300 boljši nosilec za izdelavo trdnih disperzij v infrardečem grelniku.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-01 07:45:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152617</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
