<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152588"><dc:title>Zakaj latinica ni dovolj</dc:title><dc:creator>Hmeljak Sangawa,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ryu,	Hyeonsook	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovčič,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>latinizacija</dc:subject><dc:subject>kitajska pisava</dc:subject><dc:subject>korejska pisava</dc:subject><dc:subject>japonska pisava</dc:subject><dc:subject>knjižnični katalogi</dc:subject><dc:description>Namen: Predstavljamo problem izgube informacij pri pretvarjanju imen iz kitajske, korejske in japonske pisave v latinico ter težave, ki jih nepovratna pretvorba prinaša tako knjižničarjem pri katalogizaciji kot tudi uporabnikom pri iskanju gradiva v vzhodnoazijskih jezikih v izključno latiničnem katalogu. Metodologija/pristop: Po uvodnem opisu vzhodnoazijskih pisav, ki se uporabljajo za zapis kitajskih, korejskih in japonskih imen, standardov za latinični zapis ter ustanov, ki urejajo normativne podatke gradiva v teh jezikih, analiziramo postopke pretvarjanja zapisov lastnih imen iz vzhodnoazijskih pisav v latinico in obratno, ter ugotavljamo, kdaj pride do izgube informacij in posledično nepovratnosti pretvorbe. Na primeru knjižnice Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL), ki je del Osrednje humanistične knjižnice in vključena v sistem COBISS, opišemo težave, ki jih povzroča izključno latinično zapisovanje podatkov pri upravljanju in rabi knjižnične zbirke v vzhodnoazijskih jezikih.Rezultati: Iz prikaza različnih postopkov latinizacije kitajskih, korejskih in japonskih lastnih imen je razvidno, da pride v vseh primerih do izgube informacij. V primeru knjižnice Oddelka za azijske študije FF UL to povzroča težave tako upravljalcem kot uporabnikom knjižnične zbirke. Omejitve raziskave: Raziskava analizira problem nepovratnosti pretvorbe vzhodnoazijskih pisav v latinico na teoretični ravni in na primeru ene knjižnice. V bodočih raziskavah pa bi bilo zanimivo podrobneje analizirati še druge konkretne primere, v katerih izključno latinični katalog otežuje ali onemogoča iskanje in upravljanje knjižničnih virov v nelatiničnih pisavah.Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava, ki osvetljuje problem latinizacije pri upravljanju knjižničnih zbirk v vzhodnoazijskih pisavah v slovenskem prostoru in predlaga možno rešitev tega problema z uvedbo standarda Unicode.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2023-11-29 15:12:11</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>152588</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
