<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152538"><dc:title>Etične dileme med pravico posameznika do vnaprej izražene volje in dolžnostjo oživljanja zdravstvenega osebja</dc:title><dc:creator>Dolinar,	Larissa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:subject>zavrnitev oživljanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Vnaprej izražena volja je posameznikova pravica, v okviru te pravice je pacientu tako omogočeno, da se odloči za možnost zavrnitve oživljanja oziroma t. i. koncept »DNR«. DNR definiramo kot »ukaz« pacienta, da ne želi prejemati ukrepov prve pomoči, v kolikor pride do kardiopulmonalnega zastoja. Na tem mestu se vzpostavlja velika etična dilema. DNR kot pacientova pravica deluje v nasprotju z načeli oz. dolžnostmi nujne medicinske pomoči. Slednja namreč življenje posameznika rešuje, DNR pa odreka zdravljenja in ukrepe v okviru vnaprej izražene volje. Eno izmed ključnih vprašanj je tako razmerje med dolžnostmi izvajanja prve pomoči zdravstvenih delavcev ter načeli in pravicami DNR. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti etične dileme, ki se pojavljajo v razmerju med pravico posameznika do vnaprej izražene volje ter dolžnostjo oživljanja zdravstvenega osebja. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda z uporabo kritičnega branja relevantne znanstvene in strokovne literature, slednja je bila časovno omejena od leta 2013 do 2023. Razprava in zaključek: Odločitev, ali bo prevladala dolžnost zdravstvenega delavca ali pa pravica pacienta, ni enostavna, zato zahteva proces »tehtanja« med koristjo in škodo. Slednje se ne navezuje le na fizični aspekt zdravja, temveč tudi duhovni, psihološki. Kaj je za pacienta resnično koristno, zato ne moremo oceniti le na podlagi procentualno ocenjenega uspešnega oživljanja, temveč ocenjujemo tudi kvaliteto življenja, ki jo pacientu po slednjem lahko zagotovimo. Pri tem ne gre zanemariti tudi pacientovega odnosa do življenja ali smrti. Kot omenjajo nekateri avtorji, je smrt lahko bolj znosna izbira, kot samo življenje, ki ga zaznamujejo bolečine in trpljenje. Ta vidik nam lahko predstavi le pacient sam, hkrati pa gre na tem mestu za prevlado pravice nad dolžnostjo.</dc:description><dc:publisher>[L. Dolinar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-27 08:57:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152538</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
