<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152457"><dc:title>Obvladovanje biofilmov MRSA s hladno atmosfersko plazmo</dc:title><dc:creator>Lunder,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dahle,	Sebastian	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oder,	Martina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>hladna atmosferska plazma</dc:subject><dc:subject>MRSA</dc:subject><dc:subject>biofilmi</dc:subject><dc:description>Uvod: Bakterijska protimikrobna odpornost predstavlja vse večjo grožnjo za zdravje ljudi tako v razvitem kot nerazvitem svetu. Širjenje bakterijskih okužb v vsakdanjem življenju obvladujemo s številnimi protimikrobnimi sredstvi, vendar ima ta pristop pogosto negativen vpliv na naše zdravje in okolje. Zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike smo se v naši raziskavi osredotočili na potencial obvladovanja biofilmov MRSA s pomočjo plazme. Plazma proizvaja reaktivne kisikove in dušikove zvrsti, ki že v nizkih koncentracijah pripomorejo k protibakterijski aktivnosti. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, pri kakšnih pogojih lahko s plazmo nadzorujemo biofilme S. aureus in biofilme njegove, na meticilin odporne različice – MRSA. Metode dela: Učinkovitost plazme na biofilme S. aureus in MRSA smo analizirali z uporabo različnih metod dela. Uporabili smo metode štetja kolonij, merjenja fluorescence po dodatku resazurina in metodo merjenja optične gostote. Analize smo izvedli ločeno za oba bakterijska seva. Analizirali smo učinkovitost 60, 120 in 180 s izpostavljenosti plazmi na različno zrele oz. stare biofilme (24, 48 in 72 h). Rezultati: Učinkovitost plazme na biofilme S. aureus in MRSA se je povečevala sorazmerno z daljšim časom izpostavljenosti, kar smo potrdili z metodami preverjanja živosti, metabolizma, oksidativnega stresa in z mikroskopiranjem. Plazma v splošnem ni imela vpliva na povečanje ali zmanjšanje biomase biofilmov S. aureus in MRSA. Pojava odpornosti obeh bakterijskih sevov na plazmo ali na Cefoksitin 30 v 10 generacijah bakterij nismo zabeležili. Razprava in zaključek: V sklopu naše raziskave smo učinkovitost plazme dokazali z različnimi metodami, s katerimi smo prišli do enakih izsledkov. Z daljšim časom izpostavljenosti biofilmov S. aureus in MRSA plazmi se zmanjšata živost in metabolna aktivnost obeh bakterijskih sevov. Z daljšim časom izpostavljenosti plazmi so dokazali tudi povečanje oksidativnega stresa tako pri S. aureus kot MRSA. Plazma je biomaso biofilmov za statistično pomembne razlike odstranila le v primeru 72 h biofilmov. 10-kratna izpostavljenost biofilmov S. aureus in MRSA ni privedla do večje oz. manjše odpornosti na plazmo ali Cefoksitin 30. Poleg visoke baktericidne učinkovitosti je prednost uporabe plazme tudi njena nizka toksičnost, saj v nasprotju s kemijsko dezinfekcijo površin nima škodljivega vpliva na okolje.</dc:description><dc:publisher>[M. Lunder]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-26 07:45:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152457</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
