<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152376"><dc:title>Zagotavljanje kratkih prehranskih verig</dc:title><dc:creator>Strnad,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnikar Ciglenečki,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>lokalna hrana</dc:subject><dc:subject>kratke dobavne verige</dc:subject><dc:subject>deležniki v prehranski verigi</dc:subject><dc:subject>dobre prakse v prehranskih verigah</dc:subject><dc:description>Uvod: Kratke prehranske verige so inovativni trajnostni pristop, ki nastaja z namenom obvladovanja globalnih izzivov preskrbe s hrano. Kot sinonim za kratko prehransko verigo se pogosto uporablja tudi pojem kratka dobavna veriga. Kratka dobavna veriga je opredeljena kot »dobavna veriga«, ki vključuje omejeno število gospodarskih subjektov, zavezanih k sodelovanju, lokalnemu gospodarskemu razvoju ter tesnim geografskim in socialnim odnosom med proizvajalci, predelovalci in potrošniki. Namen: Namen magistrskega dela je z anketno raziskavo pri pridelovalcih hrane raziskati primere dobrih praks in inovativnih pristopov v kratkih prehranskih verigah; ugotoviti potrebe po informacijah in znanju ter želje v povezavi s kratkimi prehranskimi verigami ter ugotoviti potrebe deležnikov za vzpostavitev učnih delavnic s primernimi tematskimi vsebinami. Metode dela: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Literatura za teoretična izhodišča je bila pridobljena s pregledom strokovnih in znanstvenih objav. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno standardizirano metodo anketnega vprašalnika. Elektronsko verzijo anketnega vprašalnika smo oblikovali v spletnem orodju Google Obrazci. Vprašalnik v elektronski obliki smo poslali na elektronske naslove 160 registriranim pridelovalcem hrane na nivoju celotne Slovenije. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 slovenskih pridelovalcev hrane. Na področju kmetijstva deluje več kot polovica anketiranih. Med vrstami pridelkov in proizvodov prevladuje pridelava oziroma predelava svežega sadja, sveže zelenjave in nealkoholnih pijač (sokovi). Sezonski pogoji imajo pomemben vpliv na dejavnost. Pridelovalci so pri opravljanju svoje dejavnosti inovativni in uporabljajo različne prodajne kanale. Pridelovalci so pokazali splošno znanje o kratkih verigah preskrbe s hrano. Pri opravljanju svoje dejavnosti se pridelovalci srečujejo z ovirami in izzivi. Za razvoj svoje dejavnosti so željni izobraževanj oziroma usposabljanj. Razprava in zaključek: Pri pregledu slovenske in tuje literature nismo zasledili raziskave, ki bi z vidika pridelovalcev hrane v takšnem obsegu obravnavala kratke prehranske verige. Raziskava, ki smo jo izvedli, je pomembna, saj smo z njo pridobili ključne podatke stanja kratkih prehranskih verig v Sloveniji. Naše ugotovitve kažejo, da imamo v Sloveniji na področju kratkih prehranskih verig še veliko možnosti nadaljnjega razvoja.</dc:description><dc:publisher>[Š. Strnad]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-23 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152376</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
