Imunski odziv na SARS-CoV-2 pri bolnikih s težjim potekom COVID-19Jagodic, Nika (Avtor) Kopitar, Andreja Nataša (Mentor) SARS-CoV-2COVID-19imunski odzivtežji potek boleznilažji potek bolezniklinični znakilimfocitiprotitelesacitokiniNovi koronavirus SARS-CoV-2 se je v zadnjih treh letih razširil po celem svetu. V sklopu magistrske naloge smo želeli na osnovi imunoloških kazalcev predvideti možnosti težjega poteka bolezni, bolj usmerjenega tarčnega zdravljenja citokinske nevihte ob okužbi s SARS-CoV-2 ter primerjanje protitelesnega odziva pri bolnikih s težjim in lažjim potekom bolezni. Odvzemi krvi za imunološke preiskave so bili izvedeni v rednih intervalih. Podatke smo obdelali v programih MS Excel in RStudio. Za testiranje normalnosti porazdelitve podatkov smo uporabili Shapiro-Wilk test. V kolikor je bila porazdelitev normalna, smo uporabili parni T test, v nasprotnem primeru smo uporabili Mann-Whitneyev U test. Lažji potek je imelo 20, težjega pa 96 bolnikov (82,8%). Koncentracije limfocitnih populacij so se pri bolnikih v akutni fazi znižane, ob kontrolnem odvzemu pa so se normalizirale. Pri monocitih smo pričakovano opazili znižano izražanje molekul HLA-DR pri bolnikih s težjim potekom bolezni v primerjavi z bolniki lažjega poteka bolezni. Koncentracija specifičnih protiteles IgA na COVID-19 je po bolezni pri bolnikih z lažjim potekom bolezni naraščala veliko krajše obdobje kot pri bolnikih s težjim potekom bolezni. Kot možne prognostične biomarkerje za težji potek bolezni bi predlagali starost nad 50 let, moški spol, pridružene bolezni, povišane vrednosti fibrinogena, D-dimera, CRP, prokalcitonina, feritina, laktatne dehidrogenaze, IL-6, povišane koncentracije belih krvničk in nevtrofilcev ter znižane koncentracije limfocitov, celic T pomagalk, citotoksičnih celic T, aktiviranih limfocitov T in aktiviranih citotoksičnih celic T.[N. Jagodic]20232023-11-23 07:15:41Magistrsko delo/naloga152374sl