Odzivi talne mikrobne združbe na upravljanje z organsko snovjo in obdelavo tal v ekološkem poljedelstvuPintarič, Sara (Avtor) Eler, Klemen (Mentor) Suhadolc, Marjetka (Komentor) ohranitveno kmetijstvoekološko poljedeljstvono-tillzaloge ogljikadihanje talmikrobna biomasabakterijeglivecikel dušikaoksidatorji amonijakadenitrifikatorjiCilj doktorske naloge je bil proučiti vpliv vnosov organske snovi in različne intenzivnosti obdelave tal v poljedeljstvu glede na vsebnost ter porazdelitev organskega ogljika (Corg) in hranil v tleh ter na velikost in sestavo mikrobnih združb, zlasti z vidika mikrobno pogojenih procesov (na primer cikla N). V več kot dvajset let trajajočem poskusu v Moškanjcih z različno intenzivnostjo obdelave tal se je v obdobju petih let po prehodu iz konvencionalnega na ekološki sistem kmetovanja značilno povečevala vsebnost Corg v zgornjih 10 cm tal, vendar le pri minimalni obdelavi tal (MT), kjer so bili tudi večji vnosi organske snovi v obliki plevelne biomase in biomase korenin poljščin kot pa pri oranju (CT). Večje zaloge Corg kot tudi večja vsebnost Corg ter dostopnost hranil v zgornjih 10 cm pri MT se je pokazala v večji mikrobni biomasi, večji številčnosti talnih mikrobnih združb (bakterije, arheje, glive in funkcionalni geni N cikla) ter spremenjeni pestrosti in sestavi združb bakterij in gliv (Illumina sekvenciranje). Odziv slednjih na obdelavo tal se je razlikoval med rizosfernimi tlemi in koreninami poljščine. Proučevali smo tudi kratkoročne učinke prehoda iz MT na direktno setev oz. brez obdelave tal (NT). Spremembe v mikrobni biomasi in številčnosti bakterij, arhej in gliv so se pokazale že v dveh letih, vendar še bolj omejeno na zgornji centimeter tal. Hiter odziv mikrobnih združb predvsem na dodatek labilne organske snovi, v našem primeru gnojevke, in nekoliko manj na različno upravljanje z rastlinskimi ostanki (vdelava v globino 10 cm vs. na površini vs. brez slame) se je pokazal tudi v lončnem poskusu. Vdelava slame, kjer je bil stik slame s tlemi tesnejši, je značilno vplivala na večjo številčnost gliv v zgornjih 10 cm tal, kar se je odrazilo tudi na večjem mikrobnem dihanju (tok CO2 iz tal) v začetni fazi razgradnje slame. Gnojenje je povečalo razpoložljivost C in N, in tako posredno vplivalo na večjo številčnost zlasti bakterij in gliv v zgornjih 10 cm tal in značilno večje mikrobno dihanje, kot če gnojevka ni bila dodana. Kombinacija vdelave slame in dodatka gnojevke je pozitivno učinkovala na številčnost gena nosZII v zgornjih 10 cm tal. Lahko zaključimo, da različne kmetijske prakse (obdelava tal, organsko gnojenje, upravljanje z rastlinskimi ostanki) svojstveno vplivajo na mikrookoljske razmere v tleh, kar se odrazi v spremenjeni velikosti (mikrobna biomasa, številčnost) in sestavi talnega mikrobioma.20232023-11-23 07:15:32Doktorsko delo/naloga152373sl