<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152355"><dc:title>Mineralne in geokemične lastnostni cestnega sedimenta iz območja Ptuja</dc:title><dc:creator>Ciglar,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rogan Šmuc,	Nastja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cestni sediment</dc:subject><dc:subject>XRD</dc:subject><dc:subject>SEM/EDS</dc:subject><dc:subject>PTE</dc:subject><dc:subject>ICP-MS</dc:subject><dc:description>Z razvojem industrije, kmetijstva, rudarstva in prometa se je antropogeni vpliv na okolje 
povečal. Tako znotraj mest najdemo urbane sedimente, med njimi tudi cestne, ki
predstavljajo pomemben vir informacij za različna potencialna onesnaženja znotraj 
urbanega okolja. V magistrskem delu sem se osredotočil na vsebnosti PTE v cestnih 
sedimentih v mestu Ptuj na severovzhodnem delu Slovenije. Izbranih je bilo devet
najprimernejših lokacij. Za analize sem uporabil vzorce v zrnavosti od 250 µm do 125 µm, 
od 125 µm do 63 µm in &lt; 63 µm. Tri vzorce sem izbral za podrobno mineraloško analizo 
glinenih mineralov. Rezultati XRD so pokazali, da je mineralna sestava vseh lokacij zelo 
podobna (vse lokacije imajo imajo visok delež dolomita in kremena, temu sledijo 
plagioklazi, muskovit in kalcit), nekoliko se razlikujejo le po deležu prisotnih mineralov.
Rezultati mineraloških in geokemičnih analiz potrjujejo geološko ozadje raziskovanega 
območja, pridobljene podatke pa sem primerjal z vrednostmi naravnega geološkega 
ozadja slovenske Panonske kotline. Podatke elementne sestave vzorcev sem razdelil v 
štiri skupine: glavni elementi, potencialno strupeni elementi (PTE), elementi redkih zemelj 
(REE) in elementi skupine platin (PGE). Vsebnosti glavnih elementov, razen Ca, Na in Mg,
se gibljejo znotraj pričakovanih vrednosti naravnega geološkega ozadja. Elementi s 
problematičnimi vsebnostmi so: Ag, Bi, Cr, Cu, Mo, Ni, Sb in Zn. Vsi navedeni elementi se 
znotraj ene ali več lokacij pojavljajo z vsebnostmi, ki so nad pričakovanimi naravnimi 
vrednostmi. Izračunan faktor obogatitve nam kaže obogatitev cestnega sedimenta z Bi, Cr, 
Mo, Cu, Sb in Zn. Rezultati SEM/EDS so pokazali, da so si vzorci cestnega sedimenta 
(mineralna in elementna sestava) med seboj zelo podobni. Na podlagi rezultatov, ki sem
jih pridobil, ugotavljam, da je mesto Ptuj antropogeno onesnaženo primarno zaradi 
prometne aktivnosti.</dc:description><dc:publisher>A. Ciglar</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-22 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
