<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152329"><dc:title>Primerjava programov promocije zdravja na delovnem mestu v javni upravi ter njen vpliv na zdravstveni absentizem</dc:title><dc:creator>Klepač,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozjek,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>promocija zdravja</dc:subject><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>zdravstveni absentizem</dc:subject><dc:subject>bolniška odsotnost</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:description>Zdravstveni absentizem v Sloveniji se vsako leto povečuje in povzroča negativne posledice. Za zmanjšanje vzrokov zdravstvenega absentizma so potrebni preventivni ukrepi s sistemskimi pristopi in ozaveščanje organizacij in zaposlenih o pomenu zdravja za delo in življenje. Promocija zdravja na delovnem mestu je preventivni ukrep države za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih v delovnem okolju. Magistrsko delo primerja programe promocije zdravja na delovnem mestu na ministrstvih in organih v sestavi ter ugotavlja vpliv in vzroke zdravstvenega absentizma. Raziskava je bila izvedena s spletno anketo, vzroki so bili raziskani z analizo kazalnikov zdravstvenega absentizma v javni upravi in rezultati primerjani s slovenskim povprečjem. Analiza rezultatov primerjave programov promocije zdravja na delovnem mestu je razkrila, da so programi promocije zdravja na delovnem mestu raznoliki, usmerjeni v telesno in duševno zdravje, vendar še obstaja potreba po izboljšavah pri prepoznavanju vzrokov zdravstvenega absentizma med zaposlenimi. Najpogostejši vzrok zdravstvenega absentizma v javni upravi je bolezen mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, ki se povečuje s starostjo zaposlenih, v letu 2021 je najbolj izstopal vzrok novejše sodobne bolezni, kot je COVID-19.
Za obvladovanje zdravstvenega absentizma je ključno sodelovanje in ukrepanje na vseh ravneh družbe s postavitvijo zakonodajnega okvira, ki bo zagotavljal pravilno uporabo pravic iz naslova zdravstvenega absentizma, izvajanje rednih preventivnih ukrepov za ustvarjanje zdravih delovnih okoljih ter okrepiti zavedanje zaposlenih o vplivu njihovih dejanj.</dc:description><dc:publisher>[B. Klepač]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-20 10:33:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
