<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152301"><dc:title>Študij površinskih pojavov, katalize in ločbe v pretočnem sistemu emulzijsko vtisnjenih polimerov</dc:title><dc:creator>Mravljak,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>-</dc:subject><dc:description>To delo govori o sintezi in razvoju zanesljivega poroznega pretočnega materiala, ki se lahko uporablja kot orodje za preučevanje pretočnih reakcij. Material temelji na emulzijsko vtisnjenem polimeru iz emulzije z visokim deležem notranjo fazno. Za preučevanje učinkov poroznosti na padec tlaka so bili uporabljeni polimeri z različnimi poroznostmi, vendar podobno velikimi porami. Lastnosti toka, povezane s homogenostjo toka, so bile preučene vnaprej, da bi preprečili njihov vpliv na rezultate. Tehnike karakterizacije glavnega toka so bile kombinirane, da bi prvič tako podrobno testirali lastnosti proučevanega materiala.
Ker so se tokovne lastnosti izkazale za ustrezne, smo nadaljevali z uporabo pripravljenega materiala za različne aplikacije. V ta namen je bilo najprej koristno poiskat zanesljive načine za spreminjanje kemije površin. To je bilo narejeno v vodnih raztopinah in običajno je bila sprememba pH zadostna, da omogoči dobro pretvorbo za vse proučevane molekule. Modificirani polimeri so bili pripravljeni tako, da imajo določeno stopnjo pretvorjene polimerne površine za preučevanje metode, imenovane metoda pH 
prehoda, ki omogoča določanje površinsko vezanih ionskih skupin. Raznolikost prisotnih kemikalij je bila razširjena z dodajanjem kelatnih sredstev z več ionskimi funkcionalnimi skupinami. Poleg tega je bila ista metoda uporabljena za veliko biomolekulo, in sicer protein A. Rezultati so potrdili, da se lahko metoda pretočnega pH prehoda uporablja za različne elektrolite, vezane na nosilec.
Ker so bili rezultati obetavni, smo raziskali tudi možnost uporabe polimera kot katalitskega reaktorja na osnovi srebra. V ta namen smo izbrali dva pristopa, in sicer in situ rast kristalov in tehniko imobilizacije. Rast in situ je omogočila izdelavo reaktorjev z zelo visokim deležem srebra in skoraj popolno pokritostjo površine polimera. Po drugi strani je tehnika imobilizacije veliko bolj splošna in jo je teoretično mogoče uporabiti za vse nanokristale, če so dobro dispergirani in veliko manjši od por materiala. Oba reaktorja sta bila preizkušena za katalitsko pretvorbo 4-nitrofenola.
Nazadnje je bila testirana študija o ločevanju na podlagi slalom kromatografije, ki je bila izvedena na dolgih polimernih kolonah in dolgih kapilarnih kolonah.
Aplikacije, prikazane v disertaciji, prikazujejo koristne lastnosti proučevanega polimera in so zato koristen dodatek zakladnici znanja</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-17 12:55:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152301</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
