<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152295"><dc:title>Spodbudno delovno okolje za starejše delavce - pogled socialnih partnerjev</dc:title><dc:creator>Cegnar Venko,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kresal,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialni partnerji</dc:subject><dc:subject>spodbudno delovno okolje</dc:subject><dc:subject>socialni dialog</dc:subject><dc:subject>starejši delavci</dc:subject><dc:subject>spodbujanje delovne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:description>Demografski podatki kažejo na staranje prebivalstva Slovenije, kot tudi cele Evrope s čimer se povečuje razmerje med številom upokojenih in številom delovno aktivnih prebivalcev. Delodajalci, delavci pa tudi država imajo na delo v starosti različne poglede. Za vse je to svojevrsten izziv. V svetu že obstaja kar nekaj idej, kako prilagoditi delovna okolja starejšim delavcem, da bi ti lažje ostali dalj časa delovno aktivni. V raziskavi pa nas je zanimal pogled socialnih partnerjev na to temo. Kako se odzivajo na staranje delavcev. Kako je položaj starejših delavcev urejen v kolektivnih pogodbah? In kakšne možnosti prilagoditev delovnih okolji za starejše delavce vidijo. Da se prebivalstvo stara in da to predstavlja izziv se strinja vseh pet sogovornikov, ki so sodelovali v raziskavi. Glede prilagoditev delovnih okolji pa imajo različne poglede. Zdi se, da zaradi zastopanj različnih interesov v socialnem dialogu socialni partnerji le s težavo najdejo skupno soglasje.</dc:description><dc:publisher>[N. Cegnar Venko]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-17 09:00:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152295</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>