<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152294"><dc:title>Življenje z demenco v oskrbovanih stanovanjih</dc:title><dc:creator>Bojić,	Dragana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mali,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stari ljudje</dc:subject><dc:subject>oskrbovana stanovanja</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>pomoč na domu</dc:subject><dc:subject>skupnostna
oskrba</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi predstavim življenje ljudi z demenco v oskrbovanih stanovanjih. Za
človeka z demenco, ki živi izven institucionalnega varstva, primarno skrbijo sorodniki. Skrb za
človeka z demenco predstavlja fizično in psihično obremenitev, zato sorodniki sčasoma ne
zmorejo več sami skrbeti za človeka z demenco kar pripelje do tega, da je človek z demenco
prisiljen oditi v dom za stare, kjer se mora podrediti institucionalnim pravilom, ki pa v večini
niso prilagojena posameznikom oziroma njegovim željam ter potrebam. Ena izmed možnih
alternativ, ki se ponuja za podaljševanje bivanja človeka z demenco v domačem okolju so
oskrbovana stanovanja. Osrednja tema moje naloge je raziskovanje kakovosti življenja človeka
z demenco v oskrbovanem stanovanju. Oskrbovana stanovanja so namenjena ljudem, ki
potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju. Po drugi strani pa pripomorejo k ohranjanju
samostojnosti ljudi z demenco, prav tako pa človeku pustijo dostojanstvo in intimo, kar pa je v
domovih za stare ljudem to velikokrat odvzeto. Raziskava je kvalitativna, sestavljena iz
različnih tem, na podlagi katerih sem predstavila rezultate o kakovosti življenja človeka z
demenco v oskrbovanem stanovanju. Človek z demenco zaradi narave bolezni, potrebuje
pomoč druge osebe. Obseg pomoči pa je odvisna od stopnje demence. Veliko vlogo pri
kakovostnem življenju človeka z demenco imajo tudi sorodniki, ki se aktivno vključujejo v
oskrbo človeka z demenco. Z raziskavo sem ugotovila prednosti in slabosti življenja z demenco
v oskrbovanem stanovanju. Ljudje z demenco ne čutijo velike potrebe po pomoči druge osebe,
medtem, ko sorodniki kot največjo slabost navajajo pomankanje zdravstvene oskrbe in nadzora,
kot ga imajo ljudje z demenco v domovih za stare. Ugotovila sem, da so bili sorodniki primarni
pobudniki odhoda v oskrbovano stanovanje zaradi arhitektonske prilagojenosti le teh. Ljudem
z demenco bi morali omogočiti izbiro optimalne oblike bivanja glede na njihove individualne
lastnosti, potrebe ter želje.</dc:description><dc:publisher>[D. Bojić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-17 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152294</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
