<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152269"><dc:title>Ivan Skušek ml. kot zbiratelj kitajskega pohištva</dc:title><dc:creator>Vampelj Suhadolnik,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Ivan Skušek ml.</dc:subject><dc:subject>zbirateljstvo</dc:subject><dc:subject>kitajsko leseno pohištvo</dc:subject><dc:subject>lakirano pohištvo</dc:subject><dc:subject>klasično kitajsko pohištvo</dc:subject><dc:description>Članek prikaže zbirateljsko strategijo Ivana Skuška ml. (1877–1947), pri čemer pod drobnogled postavi kitajsko pohištvo. Analiza zbirateljstva kitajskega pohištva v širšem evropskem kontekstu je pokazala, da lahko Ivana Skuška umestimo med prve zahodne zbiratelje, ki so v posameznih kosih kitajskega lesenega pohištva že v drugem desetletju 20. stoletja prepoznali umetniško obliko. Leseno pohištvo je namreč večjo mednarodno pozornost doseglo šele v 40. in 50. letih 20. stoletja, ko so začele izhajati prve angleške publikacije.

Pri analizi Skuškove vloge v kontekstu zbirateljstva kitajskega pohištva izhajamo iz širše perspektive zbirateljstva v evro-ameriškem prostoru in kulturne klasifikacije, ki je na piedestal večinoma umeščala predmete iz porcelana in laka. Skuškovo vlogo nadalje poskušamo umestiti v širši evropski diskurz zbirateljskih strategij pohištva, pri tem pa se dotaknemo tudi vprašanja definicije kitajske dediščine, kar nadalje izpostavi problematiko kulturnega diskurza evrocentrične imaginacije o Kitajski in s tem različne nacionalne percepcije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2023-11-15 12:38:20</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>152269</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
