Skladenjsko-pomenska razčlemba srednjiških zgradb v tvorbeno-pretvorbeni slovniciLenardič, Jakob (Avtor) Ilc, Gašper (Mentor) neosebna strukturapovratna naslonkavezljivostsrednjiška zgradbaglagolski načinformalno pomenoslovjetvorbeno-pretvorbena slovnicaskladenjski minimalizemdoktorske disertacijeCilj pričujoče disertacije je nadrobna obravnava srednjiških zgradb v okviru tvorbeno-pretvorbene slovnice. V angleščini so srednjiške zgradbe oblikoskladenjsko tvorne povedi brez zunanjega argumenta, npr. John frightens easily (= Janez(a) se zlahka prestraši), v slovenščini pa tiste povedi, ki vsebujejo naslonko se, npr. Gradila se je hiša. Najprej z novimi empiričnimi podatki podkrepimo hipotezo, da neosebne različice slovenskih struktur z naslonko (npr. Gradilo se je hišo) uvajajo dva skladenjsko prisotna argumenta v primeru prehodnih glagolov, ter na podlagi netožilniških glagolov v neprehodni rabi problematiziramo dosedanje skladenjske razčlembe v slovanskem in angleškem jezikoslovju. V tem oziru je namen disertacije predložiti podrobnejšo razčlembo v okviru skladenjskega minimalizma, ki sistematično pojasnjuje, zakaj tovrstne glagole neosebna zgradba zavrača. Po drugi strani pokažemo, da raba neosebnih različic v slovenščini tudi problematizira splošno sprejete mehanizme, ki izpeljujejo naklonski pomen v primeru pomensko generičnih povedi (npr. angleško This book sells well, slovensko Ta knjiga se dobro prodaja oziroma To knjigo se dobro prodaja). Predložimo in zagovarjamo novo hipotezo, da so ti pomenski mehanizmi relativno neodvisni od skladenjske izpeljave srednjiške zgradbe.J. Lenardič20202023-11-15 08:39:25Doktorsko delo/naloga152261sl