<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152225"><dc:title>Prvi posredovalci v sistemu predbolnišnične nujne medicinske pomoči v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Posavec,	Anton	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>certificirani prvi posredovalci</dc:subject><dc:subject>predbolnišnična nujna medicinska pomoč</dc:subject><dc:subject>pravilnik o nujni medicinski pomoči</dc:subject><dc:subject>gasilci bolničarji</dc:subject><dc:description>Uvod: Za vsako razvito državo je pomembno, da zgradi učinkovit sistem predbolnišnične nujne medicinske pomoči. Eden glavnih ciljev zaposlenih v predbolnišničnem okolju je čim hitrejši dostop do pacienta. Trenutno veljavni Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči v Sloveniji iz leta 2015 določa, da dostopni časi mobilnih enot do pacienta ne smejo presegati 15 minut, kar je v praksi zelo težko doseči. Prav to je razlog, da številne razvite države mrežo dopolnjujejo s polprofesionalnimi službami, kamor spadajo osebe brez formalne zdravstvene izobrazbe, ki pa ne izvajajo zgolj laične prve pomoči, ampak tudi temeljne vsebine s področja nujne medicinske pomoči, ter so zelo dobro usposobljene in učinkovite. Drugo tako skupino, ki dopolnjuje sistem predbolnišnične nujne medicinske pomoči, sestavljajo očividci, ki so laiki in so temelj celotnega sistema hitrega ukrepanja. Namen: Namen raziskave je, da na podlagi primerov dobre prakse razvitih držav z naprednimi sistemi predbolnišnične nujne medicinske pomoči in na podlagi raziskave, opravljene v Sloveniji, ugotovimo, ali bi bil sistem predbolnišničnega odziva s strani prvih posredovalcev, kot so oblikovani danes, v primeru nenadnih zdravstvenih težav lahko hitrejši in bolj uspešen. Metode dela: Pri raziskovanju smo uporabili presečno metodo s pomočjo anketnega vprašalnika. Prejeli so ga prostovoljni gasilci, prvi posredovalci in certificirani prvi posredovalci. Zbrane podatke smo obdelali, rezultate pa prikazali opisno in v tabelah. Rezultati: Od 150 anketnih vprašalnikov nam je bilo vrnjeno 133 v celoti izpolnjenih. 61 vprašalnikov so izpolnili prvi posredovalci z opravljenim 10-urnim tečajem laične prve pomoči; 72 vprašalnikov so izpolnili certificirani prvi posredovalci z opravljenim 71-urnim tečajem za gasilce bolničarje. Razprava in zaključek: Pričakovano se je izkazalo, da je 10 šolskih ur laične prve pomoči premalo za izvajanje del in nalog prvega posredovalca. Ti se pri svojem delu namreč ne srečujejo zgolj z oživljanjem in zaustavljanjem hudih krvavitev, temveč tudi z oskrbo pacientov v številnih drugih primerih. Prav tako smo ugotovili, da je čas prihoda do pacienta najpogosteje od 5 do 9 minut, kar je v določenih primerih veliko preveč ali celo prepozno. Zato potrebujemo v Sloveniji v sistemu uspešnega nudenja pomoči, v okviru programa hitre defibrilacije, tudi laike, tiste prave prve posredovalce, ki so pri pacientu, ko jih ti potrebujejo, v manj kot 5 minutah.</dc:description><dc:publisher>[A. Posavec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-12 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
