<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152141"><dc:title>Črke v možganih</dc:title><dc:creator>Pirtošek,	Zvezdan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>vidni sistemi</dc:subject><dc:subject>jezikovni sistemi</dc:subject><dc:subject>črkovni nabiralnik</dc:subject><dc:subject>mielin</dc:subject><dc:description>Proces branja je zaporeden, a tudi paralelen, bottom-up (od spodaj navzdol) in tudi top-down (od zgoraj navzdol), možganski proces, ki ga je človek ustvaril pred 5400 leti. To je prekratko obdobje, da bi za branje v možganih nastale nove specializirane anatomske strukture. Namesto tega se je analiza in prepoznava črk s procesom »reciklaže« vzpostavila v delu možganske skorje, ki je bil evolucijsko najprej namenjen prepoznavanju predmetov, ki so del pričakovanega, a tudi nepričakovanega v okolju, predvsem pa analizi obrazov. Govorimo o črkovnem nabiralniku, ki predstavlja most med vidnimi in jezikovnimi sistemi. Te strukture pri ljudeh lahko lepo prikažemo z metodami sodobnih slikanj možganov in elektrofiziološkimi metodami. Predvsem so povezane z belino (mielinom), prepletom povezav med različnimi deli možganov, ki krepi mnoge nevrološke funkcije, je pa močneje izražena pri ljudeh, ki več berejo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-11-07 11:42:35</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>152141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca navedena na pristajalni strani zbornika. </dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
