<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152139"><dc:title>Slovenska bralna krajina</dc:title><dc:creator>Kovač,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>knjižni trg</dc:subject><dc:subject>knjige</dc:subject><dc:subject>knjižno založništvo</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Slovenijo in Jugoslavijo je od ostalih socialističnih držav ločevala večja odprtost in večja avtonomija podjetij, kar je veljalo tudi za knjižne založbe. Zato je bila knjižna ponudba bolj pestra kot drugje v vzhodnem delu Evrope, hkrati pa so slovenske založbe že v sedemdesetih in osemdesetih letih z zahodnoevropskih knjižnih trgov prenesle številne tržne prijeme in jih inovativno prilagodile lokalnim razmeram. Po osamosvojitvi so zato skoraj vse stare založbe uspešno preživele spremembo družbene ureditve, nastale so tudi številne nove. V kombinaciji z naglim razvojem tiskarske tehnologije so te družbene in kulturne premene pripeljale do velike rasti novo izdanih naslovov. Slovenija je ob tem tudi uspešno ohranila in še dodatno razvila mrežo splošnih knjižnic, v kateri si bralci izposodijo precej več knjig, kot jih kupijo. Toda ob tem se velikost bralne krajine ni spremenila: zadnjih petdeset let približno polovica prebivalcev Slovenije ne bere knjig. Prispevek se zaključi s pomislijo, da to za Slovenijo predstavlja svojevrstno razvojno težavo in hkrati tudi izziv.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-11-07 11:42:24</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>152139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca navedena na pristajalni strani zbornika. </dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
