<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152117"><dc:title>Otrok v središču konflikta: starševsko odtujevanje in vloga socialnega dela</dc:title><dc:creator>Radešić,	Diana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>ločitev</dc:subject><dc:subject>razveza</dc:subject><dc:subject>starševsko odtujevanje</dc:subject><dc:subject>otrok v središču konflikta</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujem pojav starševskega odtujevanja, kjer me posebej zanimata položaj otroka in vloga socialnega dela. V prvem delu raziskujem, kako je potekalo starševsko odtujevanje v družinah, kakšen je bil postopek na centru za socialno delo in sodišču v posameznem primeru, kakšno pomoč in podporo potrebujejo odtujeni starši in kaj je tisto, kar so doslej pogrešali. V drugem delu s pomočjo strokovnih delavk, zaposlenih na centrih za socialno delo, raziskujem, katere pristope in znanja uporablja strokovna delavka pri delu z družino, kjer je prisotno starševsko odtujevanje, na kakšen način je upoštevan otrokov glas ter kakšno podporo potrebujejo strokovne delavke pri delu z družino, kjer je prisotno starševsko odtujevanje. V teoretičnem delu so zajete teme ločitve oziroma razveze zakonske zveze, otrokovih koristi, otrokovega mnenja, otroka pred sodnimi organi, otroka v središču konflikta ter starševskega odtujevanja. Nazadnje je zajeta tudi tema socialnega dela z družino, tako s starši kot z otrokom. V empiričnem delu predstavim metodologijo izvedene raziskave. Nato predstavim še rezultate, pridobljene z delno standardiziranim intervjujem. Pri opravljanju intervjujev je sodelovalo 12 intervjuvancev_k, od tega šest staršev z izkušnjo starševskega odtujevanja in šest strokovnih delavk, ki delajo na centru za socialno delo na področju dela z družino. Rezultati so pokazali, da do starševskega odtujevanja večinoma pride po tem, ko se starša razideta oz. ko eden od staršev zapusti dom družine. V primeru več otrok v družini so odtujenosti bolj izpostavljeni starejši. Center za socialno delo ni institucija, na katero bi se starši z izkušnjo odtujitve obračali po pomoč in podporo, ravno nasprotno, z njimi so starši najbolj nezadovoljni. Postopki na centru za socialno delo in posledično na sodišču trajajo zelo dolgo. Strokovne delavke pri delu s staršema v ospredje postavljajo otroka in njegovo korist. Otrokov glas je v procesu podpore in pomoči s strani strokovnih delavk upoštevan in slišan. Strokovne delavke nimajo težav pri prepoznavanju starševskega odtujevanja, imajo pa težave pri tem, da bi tudi ostali, ki delajo z družinami, to prepoznavali. Strokovne delavke se pri delu z družinami srečujejo z osebnimi stiskami in dilemami, povezanimi tako s strokovnim delom in starši kot s postopki na sodišču.</dc:description><dc:publisher>[D. Radešić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-06 09:40:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152117</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
