<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152082"><dc:title>Določanje citrata, natrija in nečistot v antikoagulantni raztopini</dc:title><dc:creator>Gaber,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gros,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>določanje koncentracije antikoagulanta</dc:subject><dc:subject>citrat</dc:subject><dc:subject>molekularna absorpcijska spektrometrija</dc:subject><dc:subject>atomska absorpcijska spektrometrija</dc:subject><dc:subject>določanje kovinskih ionov z AAS</dc:subject><dc:description>Koagulacijske raziskave krvi imajo v zdravstvu velik pomen, zato je pomembno, da se v predanaliznem postopku zmanjša možnost za napake, ki bi lahko vplivale na končne rezultate. Tekom dela smo obravnavali pristop, s katerim bi v zdravstvenih ustanovah lahko v epruvetah s citratnim antikoagulantom enostavno določili koncentracijo citrata ter ocenili, ali ustreza navedenim specifikacijam. Že v predhodnih raziskavah je bilo namreč ugotovljeno, da koncentracija citrata v epruvetah lahko odstopa od definirane, prav tako so bile v epruvetah zaznane nečistote (predvsem kovinski ioni kalija, kalcija, magnezija in litija). Do sedaj pa še ni bilo izvedeno vrednotenje vpliva prisotnosti dodatkov na določanje koncentracije citrata in določanje koncentracije kovinskih ionov v antikoagulantnih raztopinah s spektroskopskimi metodami. 
Namen dela je bil z atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS) preveriti možnost določanja kovinskih ionov natrija, kalija, kalcija, magnezija in litija v raztopini citrata. Poleg tega smo želeli preveriti tudi možnost določitve koncentracije citrata v citratnih modelnih raztopinah z uporabo molekularne absorpcijske spektrometrije (MAS) v prisotnosti različnih dodatkov (snovi, ki bi bile lahko prisotne zaradi nizke kakovosti prečiščene vode, oksalat in $K_2EDTA$). Kasneje smo želeli metodi MAS in AAS uporabiti za analizo vsebine epruvet različnih proizvajalcev.  
Za kvantitativno določanje koncentracij kovinskih ionov in citrata smo uporabili metodi standardnih dodatkov in eksternih standardov. Pri presoji vpliva dodatkov na določanje citrata z metodo MAS smo vključili tudi metodo razmerja med absorbancami pri valovnih dolžinah 210 in 230 nm. 
Tekom eksperimentalnega dela smo za metodo AAS izbrali optimalne pogoje za določanje koncentracije kovinskih ionov v modelnih raztopinah. Pri vrednotenju vpliva dodatkov na določanje koncentracije citrata z metodo MAS smo ugotovili, da ima nitratni anion največji vpliv na določitev koncentracije citrata. Sledila je analiza epruvet treh različnih proizvajalcev z metodama MAS in AAS. V nekaterih epruvetah smo poleg natrijevih ionov zaznali tudi magnezijeve in kalijeve ione. Magnezijeve ione bi lahko pripisali izločanju magnezija iz zamaška epruvete, kalijeve ione pa morebitni kontaminaciji z drugim antikoagulantom v procesu proizvodnje. V skoraj vseh primerih smo pri določanju koncentracije citrata opazili pomembna odstopanja od definirane vrednosti. Pri enem tipu epruvete pa smo zabeležili atipično obliko molekulskega spektra, katere izvora ne znamo pojasniti. 
Rezultati raziskave nakazujejo, da bi lahko metodo MAS uporabili za enostavno določanje koncentracije citrata tudi v prisotnosti dodatkov. S pomočjo razmerja med absorbancami pri valovnih dolžinah 210 in 230 nm bi lahko ocenili prisotnost dodatkov v antikoagulantnih raztopinah. Poleg tega pa bi bila metoda AAS primerna za enostavno in hitro določanje koncentracije prisotnih kovinskih ionov v raztopini citrata.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-02 11:10:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152082</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
