<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152081"><dc:title>Železarna v Fužini ob Krki v novem veku</dc:title><dc:creator>Vidic,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zwitter,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fužina ob Krki</dc:subject><dc:subject>Zagradec</dc:subject><dc:subject>novi vek</dc:subject><dc:subject>železarstvo</dc:subject><dc:subject>Dolenjska</dc:subject><dc:description>Železarna v Fužini ob Krki je bila večji del svojega obstoja edini železarski obrat na Dolenjskem. Njene začetke umeščamo v pozni srednji vek, ko se je na Kranjskem začela raba vodne sile v fužinarstvu. Obravnavana železarna je v znanih virih prvič dokumentirana sredi 16. stoletja in potem bolj ali manj kontinuirano vse do zaprtja v letu 1882. Preko žebljarstva je v novem veku presegala deželne okvire in vstopala tudi na tuja tržišča. Njeno delovanje je z različnih vidikov sovpadalo z ostalimi kranjskimi železarnami, pri čemer so bili od 18. stoletja dalje zanjo značilni delno pomanjkanje oglja, odsotnost kakovostne rude, s tem povezana zakasnela modernizacija in posledično vse večja odvisnost od uvoza koroškega surovega železa. Ustaljene gospodarske povezave so bile prekinjene z ustanovitvijo Ilirskih provinc, po restavraciji pa so nove politične in ekonomske vezi ter predvsem železnica povzročile prometno izolacijo fužine ob Krki. Nekonkurenčnost je postopoma vodila v propad podjetja.

V delu prikazujemo zgodovino fužine ob Krki, značilnosti njenega delovanja in njihove spremembe v času, zgodovino njenega lastništva ter sekundarnih dejavnosti, povezanih z železarstvom. Arhivska raziskava temelji na virih deželnih institucij, shranjenih v fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, ter matičnih knjigah in statusih animarum, ki jih hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana. Objavljeni narativni viri in literatura pa osvetljujejo tehnično plat železarstva in z njo povezano terminologijo. Ugotavljamo, da obravnavana fužina  kot razkrivajo znani viri  praviloma ni ustvarjala znatnega presežka. O tem priča tudi primeroma majhen obseg proizvodnje. Kljub temu je delovala razmeroma dolgo in v kraju zapustila številne še zaznavne družbene posledice.</dc:description><dc:publisher>S. Vidic</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-02 09:57:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
