<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152063"><dc:title>Pravilna uporaba urgentnih zdravil s strani izvajalcev  zdravstvene nege v predbolnišnični nujni medicinski pomoči</dc:title><dc:creator>Bernot,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Posavec,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>reševalci v zdravstvu</dc:subject><dc:subject>internistična stanja</dc:subject><dc:subject>kompetence na področju nujne medicinske pomoči</dc:subject><dc:subject>znanje in veščine</dc:subject><dc:subject>nenehna neformalna izobraževanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Zdravstvena oskrba pacienta v predbolnišnični nujni medicinski pomoči zajema zdravljenje z zdravili. Zdravila v urgentni medicini so večinoma hitro delujoča in potentna, zato je pomembno, da vsi izvajalci zdravstvene nege v reševalni dejavnosti dobro poznajo zdravila, s katerimi rokujejo. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali izvajalci   zdravstvene nege v predbolnišnični nujni medicinski pomoči dovolj dobro poznajo zdravila, s katerimi rokujejo v najpogostejših internističnih stanjih, kot so hipoglikemija, pljučni edem in akutni koronarni sindrom. Metoda dela: Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki smo ga izdelali za potrebe te raziskave. V raziskavi je sodelovalo 43 anketirancev manjših enot nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 41 moških in 2 ženski. Povprečna starost anketirancev je bila 34 let, povprečna delovna doba v nujni medicinski pomoči pa 8 let. Enega strokovnega izobraževanja na temo urgentnih stanj se je udeležilo 34 izvajalcev zdravstvene nege. Od teh se jih je le 9 udeležilo izobraževanja, ki je vsebovalo tematiko pravilne uporabe zdravil v nujni medicinski pomoči. Izvajalci zdravstvene nege v predbolnišnični nujni medicinski pomoči so izpostavili, da si želijo pri svojem delu več kompetenc, kot jih opravljajo, vendar rezultati raziskave kažejo, da premalo poznajo uporabo zdravil. Razprava in zaključek:  Izvajalci zdravstvene nege v predbolnišnični nujni medicinski pomoči v zdravstvu se ne glede na stopnjo izobrazbe vsakodnevno srečujejo s problematiko kompetenc. Svoje znanje pridobivajo in nadgrajujejo na raznih izobraževanjih in tečajih, vendar je znanje o uporabi zdravil občutno premajhno. Zdravila so mejnik, ki ločuje kompleksnejšo oskrbo pacienta od vseh ostalih postopkov, ki jih lahko opravljajo samostojno. Smiselno bi bilo uvesti izobraževanja v nujni medicinski pomoči s programi za izvajalce zdravstvene nege, kjer bi se ti naučili varne uporabe zdravil in oblikovati nove smernice, ki so v predbolnišnični nujni medicinski pomoči nujno potrebne</dc:description><dc:publisher>[V. Bernot]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-29 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152063</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
