<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152058"><dc:title>Povezave med kazalniki življenjskega sloga in uživanjem mleka in mlečnih izdelkov</dc:title><dc:creator>Lukić,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kastelec,	Damijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mleko</dc:subject><dc:subject>mlečni izdelki</dc:subject><dc:subject>fermentirani mlečni izdelki</dc:subject><dc:subject>siri</dc:subject><dc:subject>sirni namazi</dc:subject><dc:subject>mlečni deserti</dc:subject><dc:subject>uživanje živil</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>zajtrk</dc:subject><dc:subject>indeks telesne mase</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:description>Vključevanje mleka in mlečnih izdelkov (MMI), v prehrano Slovencev je del slovenske tradicije prehranjevanja. Mlečni izdelki veljajo za vir kakovostnih beljakovin, vitaminov in mineralov in posledično vplivajo na zdravje splošne populacije. Kar nekaj svetovnih študij izpostavlja, da je uživanje MMI povezano z ohranjanjem primerne telesne mase, ugodnejšim indeksom telesne mase (ITM) in posledično z ohranjanjem zdravja in zdravega počutja. Zato smo v magistrskem delu, s pomočjo pridobljenih podatkov iz nacionalne prehranske raziskave SI.Menu 2017/18 za splošno populacijo, analizirali povezave med življenjskim slogom, kjer smo izpostavili dotične kazalnike (ITM, telesna dejavnost, prehranjevalne navade – izpuščanje zajtrka) in uživanjem izbranih živilskih izdelkov (MMI, prehranska dopolnila (PD)). Ugotovili smo, da obstajajo povezave med spolom, starostjo in dotičnimi kazalniki, ki smo jih obravnavali v povezavi z uživanjem MMI. Mladostniki in odrasli, ki imajo normalne vrednosti ITM (med 18,5 in 24,9) pogosteje posegajo po MMI. Prav tako se MMI ne izogibajo telesno dejavnejši v vseh starostnih skupinah. Predvsem mladostniki, ki so bolj dejavni, pogosteje posegajo po mleku, medtem ko dejavni starejši odrasli pogosteje vključujejo fermentirane mlečne izdelke (FMI) v svojo prehrano. Mladostniki, ki so bili telesno dejavni, in so pogosteje uživali zajtrk in PD, so v svojo prehrano pogosteje vključili mleko. Odrasli moški in starejše ženske, ki so posegali po PD, so pogosteje izbirali FMI. Na podlagi rezultatov magistrskega dela sklepamo, da Slovenci pogosto v prehrano vključujemo MMI, a hkrati bistveno ne odstopamo v primerjavi s svetovnimi študijami glede prehranjevalnih navad in življenjskega sloga.</dc:description><dc:publisher>[A. Lukić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-29 07:15:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152058</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>