<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152038"><dc:title>Učinek dodatka cepiva bogatega s cerijem na razvoj mikrostrukture centrifugalno ulitega nadevtektoidnega hitroreznega jekla</dc:title><dc:creator>Šuc,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Balaško,	Tilen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>valji</dc:subject><dc:subject>vroče valjanje pločevine</dc:subject><dc:subject>hitrorezna jekla</dc:subject><dc:subject>centrifugalno litje</dc:subject><dc:subject>cepljenje hitroreznih jekel</dc:subject><dc:subject>udrobnjevanje mikrostrukture</dc:subject><dc:subject>elementi redkih zemelj</dc:subject><dc:subject>cerij</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obsega preizkus cepiva, bogatega s cerijem na zlitini iz hitroreznega jekla z oznako CHSS, ki se uporablja za delovne plasti valjev za vroče valjanje pločevine. Na industrijski ravni sta bila v sklopu magistrskega dela v podjetju Valji d.o.o. ulita dva valja. Namen magistrskega dela je bil preveriti vpliv cepiva na mikrostrukturo omenjenega hitroreznega jekla ter posledično vpliv razvoja mikrostrukture na mehanske lastnosti.
V sklopu eksperimentalnega dela sta bila ulita dva delovna valja z delovno plastjo iz hitroreznega jekla, pri čemer je bila talina delovne plasti enega valja cepljena s cepivom na osnovi cerija, talina delovne plasti drugega valja pa ni bila cepljena. Med proizvodnim procesom smo izvedli enostavne termične analize z uporabo programskega okolja ATAS MetStar®. Prav tako smo izvedli simulacije strjevanja zlitin z uporabo programskega orodja Thermo-Calc. Z uporabo svetlobne ter SEM mikroskopije smo v litem stanju za delovni plasti obeh valjev analizirali mikrostrukturne sestavine. Pri tem smo primerjali velikost, obliko, delež ter razporeditev karbidov. V nadaljevanju smo po zaključeni toplotni obdelavi iz segmentov, odvzetih iz delovne plasti obeh valjev izdelali preizkušance ter izvedli: natezne preizkuse, preizkuse žilavosti, preizkuse obrabe ter upogibne preizkuse.
Ob analizi rezultatov je bilo ugotovljeno, da ima cepljenje vpliv na obliko, velikost in porazdelitev MC karbidov. Ti so bili v cepljenem vzorcu večji, bolj sferičnih oblik in enakomerneje porazdeljeni. Ugotovljeno je bilo tudi, da cepljenje vpliva na zmanjšanje skupnega deleža M2C in M7C3 karbidov. Ob analizi mehanskih lastnosti ni bilo zaznanih večjih razlik, razen v vrednostih modula elastičnosti ter količine obrabljenega materiala med preizkusom obrabe. V obeh primerih je cepljenje ugodno vplivalo na omenjeni lastnosti.</dc:description><dc:publisher>A. Šuc</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-28 09:00:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152038</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
