Vpliv različnih matic na lastnosti kompozitnega tornega materialaČurila, Sven (Avtor) Nagode, Aleš (Mentor) Bizjak, Milan (Komentor) Petric, Martin (Komentor) torni kompozitni materialfenol-formaldehidne smolematicaobrabatrenjemikrostrukturaZamenjava matice predstavlja najbolj intenziven poseg v kompozitni material, zato je potrebno pred zamenjavo materiala izvesti številna preizkušanja različnih materialnih lastnosti. V našem primeru se je pri izdelavi kompozitnih zavornih oblog iz proizvodnje umaknila matica tornega materiala iz fenol-formaldehidne smole. Namen magistrskega dela je bil poiskati ustrezen nadomestni material, ki bo imel primerne torne karakteristike, obrabne lastnosti in dobro temperaturno odpornost. Primerjali smo štiri vzorčne matice iz novolačne fenol-formaldehidne smole, ki se med seboj razlikujejo glede na tekočnost in dodatkov. Kompozitom z nadomestnimi maticami smo merili torne lastnosti na stroju Krauss in jih primerjali s kompozitom z referenčno matico. Obrabne mehanizme smo opredelili s pomočjo SEM analiz ter primerjali temperaturno odpornost z DSC analizo. Rezultati tornih preizkusov so pokazali boljše torne lastnosti kompozita iz srednje tekoče fenol-formaldehidne smole (µ = 0,49) v primerjavi z referenčnim tornim materialom s srednjo tekočo smolo in dodatkom fosforja (µ = 0,46). Rezultati DSC so pokazali, da je temperaturno najobstojnejši torni material iz srednje tekoče fenol-formaldehidne smole (do 470 °C), med tem ko je referenčni torni material iz srednje tekoče fenol-formaldehidne smole z dodatkom fosforja obstojen do 450 °C. Rezultati strižne trdnosti se med seboj bistveno ne razlikujejo, najvišjo strižno trdnost smo izmerili na tornem materialu iz srednje tekoče fenol-formldehidne smole (? = 11,38 MPa), najnižjo pa na referenčnem tornem materialu (? = 10 MPa). Rezultati obrabe so pokazali najmanjšo prostorninsko izgubo tornega materiala iz srednje tekoče fenol-formaldehidne smole (168 mm3) v primerjavi z referenčnim tornim materialom (193 mm3). Posnetki SEM kažejo najintenzivnejšo obrabo kompozita iz kratko tekoče fenol-formaldehidne smole z dodatki elastomerov NBR v primerjavi z ostalimi tornimi materiali iz fenol-formaldehidne smole. Mehanizem obrabe je pretežno abrazijski v obliki raz ter v obliki razslojevanja in področji z izpuljeno matico zaradi oksidacije in utrujanja. Za najbolj primeren material za matico se je izkazala novolačna fenol-formaldehidna smola srednje tekočnosti, ki ima dober potencial za uporabo v kompozitnem tornem materialu.S. Čurila20232023-10-28 09:00:25Magistrsko delo/naloga152036sl