<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152033"><dc:title>Konstrukcija orodne komponente s konformnim hlajenjem</dc:title><dc:creator>Tršar,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mrvar,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tlačno litje</dc:subject><dc:subject>SLM</dc:subject><dc:subject>hibridni tisk</dc:subject><dc:subject>orodne komponente</dc:subject><dc:subject>metoda končnih razlik</dc:subject><dc:subject>konformno hlajenje</dc:subject><dc:description>Selektivno lasersko taljenje (SLM) je nova tehnologija, ki se uveljavlja v svetu orodjarstva. Omogoča nam izdelavo kompleksnih geometrij, ki jih prej ni bilo mogoče doseči z običajnimi metodami proizvodnje. To še posebej pride do izraza pri izdelavi orodnih komponent s konformnim hladilno-grelnim sistemom za optimizacijo procesa tlačnega litja. 
V magistrskem delu je opisan proces konstrukcije ter sama problematika, s katero se soočamo med konstrukcijo dotičnih komponent s konformnim hlajenjem, da dosežemo optimalno hlajenje. 
Cilj magistrskega dela je bil optimizirati proces litja z implementacijo konformnega hladilno-grelnega sistema v jedro stranskega drsnika. Tega smo primerjali z jedrom, ki je vseboval kanale, izdelane po tradicionalnih metodah vrtanja in čepljenja. 
Pomagali smo si s pripravo numeričnih simulacij, kjer smo izračunali livarske procese z metodo FDM (metoda končnih diferenc). Bolj natančno, računali smo temperaturna in napetostna polja, primerjali smo pretoke, nagnjenost k lepljenju zlitine na orodje in ocenili življenjsko dobo komponente.
Podrobno smo se seznanili s procesom 3D tiska po metodi SLM (selektivno lasersko taljenje), kjer smo na substrat iz jekla H13 tiskali maraging jeklo MS1. Nato je sledila izdelava in toplotna obdelava preizkusnih epruvet za analizo spoja dveh lasersko navarjenih materialov. To je vključevalo ultrazvočno analizo spoja, preizkus natezne trdnosti, žilavosti, trdote ter analizo mikrostrukture. Namen tega je bil dokazati smiselnost uporabe hibridnega načina tiska za zniževanje stroškov proizvodnje.</dc:description><dc:publisher>D. Tršar</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-28 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152033</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
