Vpliv mejnih pregrad med Slovenijo in Hrvaško na povezljivost populacij velikih zveriMlinarič, Eva (Avtor) Kos, Ivan (Mentor) Potočnik, Hubert (Komentor) pregrade na mejahvelike zveripovezljivostUrsus arctosCanis lupusLynx lynxCircuitscapefoto pastiOd leta 2015 naprej so v Evropi na večih državnih mejah zrasle pregrade z namenom omejevanja človeških migracij, na meji med Slovenijo in Hrvaško so bili izmenično postavljeni koluti rezilne žice ter panelne ograje. Posredna posledica pregrad na mejah je tudi omejevanje gibanja živali ter povečanje smrtnih primerov zaradi zapletanja v pregrade. Najbolj občutljivi na pregrajevanje so veliki sesalci, med njimi še posebej velike zveri (rjavi medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus) in evrazijski ris (Lynx lynx)). Pri terenskem delu popisovanja znakov prisotnosti velikih sesalcev z metodo zimskega sledenja ter foto-pastmi na obmejnem območju smo ugotovili njihovo zgoščanje na območju osrednjega dela razširjenosti velikih zveri. S foto-pastmi smo se posebej osredotočili na Čičarijo, kjer smo s primerjanjem prisotnosti na kamerah ob rezilni žici ter odprtini v njej pokazali na pomembnost prehodov za divjad v pregradah. Na območjih s prisotno pregrado smo beležili primere prečkanj ter ugotovili, da rezilna žica predstavlja manjšo težavo za prečkanje manjšim vrstam velikih rastlinojedov, medtem ko pri panelni ograji nismo zabeležili primerov prečkanj velikih sesalcev. Na podlagi podatkov iz literature smo pripravili stroškovne sloje za velike zveri v programu QGIS ter izdelali modele povezljivosti obmejnega prostora zanje v programu Circuitscape pri različnih scenarijih pregrajenosti južne meje med Slovenijo in Hrvaško. Ugotovili smo, da bi posebej v primeru večje pregrajenosti s panelno ograjo slednja predstavljala težavo za prehajanje velikih zveri ter posledično zmanjševala povezljivost delov njihovih populacij.[E. Mlinarič]20232023-10-26 07:16:44Magistrsko delo/naloga151942sl