<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151931"><dc:title>Mikrokapsulacija folne in askorbinske kisline v ionotropne hidrogele</dc:title><dc:creator>Oluić,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poklar Ulrih,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skrt,	Mihaela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kapsulacija</dc:subject><dc:subject>askorbinska kislina</dc:subject><dc:subject>folna kislina</dc:subject><dc:subject>alginat</dc:subject><dc:subject>pektin</dc:subject><dc:subject>hidrogeli</dc:subject><dc:subject>mikrokapsule</dc:subject><dc:subject>ekstruzija curka tekočine</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo preverjali ali je ionotropni gel (iz mešanice alginata in pektina) sposoben učinkovito zadržati askorbinsko (AA) in folno kislino (FA). Cilj naloge je, da pripravimo stabilne mikrokapsule z askorbinsko in folno kislino in pri tem dosežemo visoko kapsulacijsko učinkovitost ter z ustreznim razmerjem kapsul izpolnimo priporočen dnevni vnos za obe komponenti. Spremljali smo kapsulacijsko učinkovitost, sproščanje bioaktivnih komponent v raztopino CaCl2, sproščanje obeh bioaktivnih komponent pri simuliranih gastrointestinalnih pogojih in pogledali mikrokapsule pod mikroskopom. Folno kislino smo uspešno kapsulirali in pri tem dosegli visoko učinkovitost (99 %) med tem, ko smo pri kapsulaciji askorbinske kisline prišli do 25 % učinkovitosti. Askorbinska kislina se je sprostila v časovnem oknu 20 min, folna kislina pa je ostala stabilna več dni. V obeh primerih smo dosegli priporočen dnevni vnos z ustrezno zatehto kapsul. Sproščanje folne kisline je bilo manjše pri kislih pogojih, med tem ko je bilo pri alkalnih pogojih večje. Pri nižjem pH se folna kislina imobilizira in ujame v mrežo nosilnega materiala, pri višjih pH pa je nosilni material (alginat) negativno nabit, kar povzroči nabrekanje in sproščanje FA (folne kisline). Poleg tega je topnost FA prialkalnem pH višja. Sproščanje AA je bilo odvisno od pH, saj opazimo razlike v sproščanju pri različnih pH (2,0, 5,0, 7,0). Najhitreje se je AA sproščala pri pH 7,0, znano je, da AA v prosti raztopini postane manj stabilna, ko se pH približuje nevtralnemu, vendar moramo poudariti, da ni bilo bistvenih razlik, saj je v časovnem okviru 20 min pri vseh treh pH vrednostih prišlo do izgube večine AA.</dc:description><dc:publisher>[L. Oluić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-26 07:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151931</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
