<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151874"><dc:title>Vzpostavitev platforme za načrtovanje in izdelavo računalniške miške</dc:title><dc:creator>KENDA,	ANDREJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemec,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniška miška</dc:subject><dc:subject>programska oprema</dc:subject><dc:subject>strojna oprema</dc:subject><dc:subject>C</dc:subject><dc:subject>Rust</dc:subject><dc:subject>tiskano vezje</dc:subject><dc:description>Kljub veliki razširjenosti izdelave različnih računalniških pripomočkov "po meri" je lahko
dostopnega gradiva za izdelavo računalniške miške relativno malo. Kot odgovor na to je v tem delu
opisana vzpostavitev platforme za izdelavo računalniške miške, ki posamezniku z manj naprednim
znanjem nudi dober vir informacij za dosego cilja.

V prvem delu zaključnega dela je opisan grob pregled ponudbe računalniških mišk, ki mu sledi
razčlenitev glavnih delov osnovne računalniške miške na strojno in programsko opremo. Strojno
opremo naprej razdelimo še na ohišje in tiskano vezje.

V drugem delu naloge se posvetimo načrtovanju in izdelavi strojne opreme. Najprej se preko opisa
izbire posameznih elektronskih komponent posvetimo tiskanemu vezju. Po opisu izbire komponent sledi
priprava delovnega okolja, katere rezultat je načrtovanje vezja v programu KiCAD. Sledi načrtovanje
shematske vezave, kjer se srečamo z manjšimi izzivi, kot je odpravljanje signalnih odbojev in
kasneje načrtovanje konkretne oblike vezja. Na koncu nekaj besed namenimo še postopku naročanja
vezja pri zunanjem izvajalcu in komentiramo težave na katere smo naleteli ob procesu načrtovanja.

V zadnjem delu je preko primerjave jezikov C in Rust opisan razvoj programske opreme. Začnemo s
postavitvijo zahtev, ki pričakujemo, da jih programska oprema izpolnjuje. Nadaljujemo s pripravami
strojne opreme in delovnega okolja. Pri tem pregledamo orodja, ki nam jih ponujajo različni
proizvajalci, razširjena odprtokodna orodja ter manj uveljavljene alternative. Po pripravah se
osredotočimo na pregled delovanja posameznih komponent, s katerimi mora programska oprema
komunicirati oz. jih "razumeti". To vključuje vodilo USB v načinu HID, senzor gibanja in
inkrementalni dajalnik.

Implementacijo programske opreme najprej začnemo s programskim jezikom C. Opravimo priprave
delovnega okolja, kjer izbrana orodja razčlenimo v skupine glede na vrsto uporabe, nato pa sledi
opis implementacije povezave s prej opisanimi elektronskimi komponentami. Ob koncu tega dela
naletimo na težavo s pomanjkanjem modularnosti izdelane programske opreme, zato poskušamo z uporabo
istih orodij spremeniti strukturo programa, da bi dosegli boljšo abstrakcijo za naše potrebe.

Implementacijo nato začnemo od začetka izdelovati z drugimi orodji, na čelu katerih stoji
programski jezik Rust. Preko enake razčlenitve orodij kot pri programskem jeziku C, poskušamo
primerjati uporabljena orodja med seboj in pri tem izraziti prednosti ene oz. druge strani. Enako
naredimo z implementacijo, kjer preko razčlenitve na uporabniško kodo in knjižnice izraizmo
nekatere prednosti razvoja s programskim jezikom Rust.

Na koncu zadnjega dela se posvetimo še direktni primerjavi uprabljenih razvojnih orodij in izrazimo
splošne težave in omejitve, na katere smo naleteli.

V okviru tega dela smo tako izdelali odprtokodno modularno platformo iz ohišja, tiskanega vezja in
programske opreme. Omenjeni deli projekta lahko uporabniku skupaj ali posamično olajšajo izdelavo
in nudijo izhodiščno točko pri izdelavi svoje računalniške miške. S poudarkom na primerjavi
tehnologij med razvojem programske opreme smo prišli do zanimive ugotovitve, da je izbira
programskega jezika Rust velikokrat smiselna, čeprav je prvi korak v primerjavi z jezikom C težji
zaradi kompleksnejše narave jezika težji. Izbira programskega jezika Rust prav v svetu vdelanih
sistemov v fazi razvoja lahko nudi hitrejšo izdelavo, hkrati pa zaradi nekaterih lastnosti
pripomore k boljši spominski varnosti ter boljši strukturi programa.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-24 13:35:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151874</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
