Analiza glikokaliksa žilnega endotelija pri težki preeklampsijiMugerli, Sara (Avtor) Lučovnik, Miha (Mentor) Zupančič, Daša (Komentor) težka preeklampsijaendotelijski glikokalikstransmisijska elektronska mikroskopijarutenij rdečeUVOD. Endotelijski glikokaliks je z ogljikovimi hidrati bogata tanka plast, ki obdaja žilno steno na notranji – lumenski strani. Okvara glikokaliksa je bila dokazana pri številnih kritično bolnih pacientih. Obstajajo posredni dokazi, da bi bil razkroj endotelijskega glikokaliksa lahko pomemben dejavnik v patofiziologiji preeklampsije. Namen naše raziskave je bila ultrastukturna analiza endotelijskega glikokaliksa s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije in primerjava njegove količine v žilah omentuma in popkovnice med nosečnicami s težko preeklampsijo in dvema kontrolnima skupinama. Med temi skupinami smo primerjali tudi količine dveh najpomembnejših gradnikov glikokaliksa (sindekana-1 in heparan sulfata), encimov endotelijske in inducibilne sintaze dušikovega oksida ter razklopitvenega proteina UCP2 METODE. V raziskavo smo vključili nosečnice s težko preeklampsijo, pri katerih je bil predviden carski rez. V prvi kontrolni skupini so bile zdrave nosečnice z elektivnim carskim rezom ob roku, v drugi kontrolni skupini pa nenoseče ženske, ki so imele opravljeno laparoskopsko operacijo zaradi benignega ginekološkega obolenja. V vseh treh skupinah smo med posegom opravili biopsijo omentuma. Pri nosečnicah smo vzeli tudi vzorec popkovnice. Za transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo takoj po odvzemu opravili perfuzijo z rutenij rdečim. Količino endotelijskega glikokaliksa smo merili kot površino, izmerjeno na elektronskih mikrografijah. Vzorce smo pripravili tudi za imunohistokemijo in prenos western. Določali smo tudi razlike med koncentracijami heparan sulfata v serumih zdravih nosečnic in nosečnic s težko preeklampsijo. REZULTATI. V raziskavo smo vključili 45 preiskovank. V analizo elektronskih mikrografij smo vključili devet preiskovank iz vsake skupine, pri katerih je bila perfuzija ustrezna in glikokaliks dobro ohranjen. Dokazali smo statistično značilne razlike v količini endotelijskega glikokaliksa v žilah omentuma med vsemi tremi skupinami (p = 0,018). Statistično značilna je bila tudi razlika med nosečnicami s težko preeklampsijo in nenosečimi kontrolami (p = 0,021). Prisoten je bil tudi trend zmanjšanja glikokaliksa pri nosečnicah s preeklampsijo v primerjavi z zdravimi nosečnicami, ki pa ni bil statistično značilen. Med popkovnicami zdravih nosečnic in nosečnic s težko preeklampsijo nismo odkrili razlik v količini glikokaliksa. Z analizo izražanja sindekana-1, heparan sulfata, endotelijske in inducibilne sintaze dušikovega oksida ter UCP2 nismo uspeli dokazati statistično značilnih razlik med skupinami. Prav tako ni bilo razlik v koncentracijah heparan sulfata v serumih zdravih nosečnic in nosečnic s težko preeklampsijo. ZAKLJUČEK. V raziskavi smo s perfuzijo z rutenij rdečim in transmisijsko elektronsko mikroskopijo izvedli ultrastrukturno analizo endotelijskega glikokaliksa v človeškem omentumu in popkovnici. Naša najpomembnejša ugotovitev je statistično značilna razlika v količini glikokaliksa med tremi skupinami preiskovank in statistično značilna razlika med nosečnicami s preeklampsijo in nenosečimi kontrolami. Naši rezultati dokazujejo, da ima zmanjšana količina endotelijskega glikokaliksa pri nosečnicah pomembno vlogo v patofiziologiji težke preeklampsije.20232023-10-22 07:15:19Doktorsko delo/naloga151838sl