<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151760"><dc:title>VPLIV PODVODNEGA HRUPA NA MORSKE ORGANIZME</dc:title><dc:creator>Haložan,	Lavra Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajt,	Oliver	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podvodni hrup</dc:subject><dc:subject>morski organizmi</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje</dc:subject><dc:subject>zvok</dc:subject><dc:subject>morje</dc:subject><dc:description>Onesnaževanje s hrupom se je šele pred kratkim začelo smatrati kot resnična težava, saj so zakonodaje o njegovem zmanjševanju v veljavo prišle komaj nekaj deset let nazaj. Kljub temu pa hrup predstavlja veliko grožnjo predvsem pod vodo, kjer se večina morskih organizmov zanaša na sluh. Zvok se pod vodo širi kot mehansko valovanje, ki se prenaša skozi vodni medij in ker se v vodi bolje ohranja kot v zraku, ima večjo sposobnost potovanja na večjih razdaljah brez izrazitega slabljenja. Splošno rečemo, da je hitrost zvoka v morski vodi približno 1500 m/s, vendar je hitrost odvisna od temperature, slanosti in tlaka v vodi. Z večjo globino je povezano nižanje temperature ter višanje slanosti in tlaka, hitrost zvoka pa je s tem tesno povezana, saj se zvišuje ob višanju teh lastnosti in pada ob nižanju. Vendar pa temperatura pada le do neke točke, ko ostane konstantna, in na tej točki ima hitrost zvoka najnižjo vrednost. Temu rečemo SOFAR kanal, po katerem se zaradi refrakcije zvok lahko širi skoraj na drugo stran sveta. Hrup negativno vpliva tako na morske sesalce kot tudi na deseteronožce, mehkužce, ribe, glavonožce, iglokožce in ostalo, saj ima vsaka od teh vrst sluh razvit za komunikacijo s svojo vrsto in zaznavanje plenilcev, ne pa tudi za kontinuiran zvok, ki ga povzroča ladijski promet, in impulzni zvok, ki ga povzročajo ljudje z eksplozijami, zabijanjem pilotov in ostalimi podvodnimi deli. Takšen hrup lahko pusti dolgotrajne posledice, kot je izguba sluha pri sesalcih, začasna izguba služnih dlačic pri ribah in podobno.
V Sloveniji so se meritve podvodnega hrupa začele leta 2015 s strani Inštituta za vode Republike Slovenije, ko se je Slovenija priključila projektu QuietMed, programu, ki se zavzema za izboljšanje stanja morskega okolja na področju hrupa v celotnem Sredozemskem morju. Iz delnih podatkov za leti 2019 in 2020 so bili izvzeti urni podatki, ki prikazujejo, koliko se je količina hrupa v slovenskem morju spremenila v enem letu. Hrup je bil merjen na več različnih frekvencah, v nalogi pa so bili analizirani le podatki za dve frekvenci, in sicer 63 Hz in 125 Hz, saj nizkofrekvenčni zvok potuje dlje, glavni vir hrupa na teh dveh frekvencah pa je ravno ladijski promet. Podatki so bili nato upodobljeni na grafu in potrjujejo, da je količina hrupa, kljub globalni epidemiji, ki je omejila ladijski promet, še vedno naraščala.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-19 08:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151760</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
