Zadovoljstvo študentov fizioterapije s pedagoškim procesom v kliničnem okoljuPlešnik, Tinkara (Avtor) Hlebš, Sonja (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) diplomska delafizioterapijaklinična praksaučitelji mentorjipoučevalno-učne aktivnostivprašalnikUvod: Praktično usposabljanje predstavlja enega izmed ključnih delov izobraževalnega programa v okviru študija fizioterapije, saj omogoča prenos teoretičnega znanja v prakso v kliničnem okolju. Klinično okolje predstavlja specifično učno okolje za študente, saj je v ospredju pacientovo zdravstveno stanje in obravnava pacienta, zato je izobraževanje bistveno bolj odvisno od pobude študenta in njegove želje po sodelovanju ter aktivnem učenju, pri katerem ima pomembno vlogo učitelj mentor. Namen: Namen diplomskega dela je bil preučiti mnenje študentov 3. letnika fizioterapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani o pedagoškem procesu v kliničnem okolju. Metode dela: Sodelovali so študenti fizioterapije, ki so bili v študijskem letu 2021/2022 vpisani v 3. letnik in so v času poteka raziskave imeli v celoti opravljene klinične vaje in praktično usposabljanje. Izvedena je bila spletna anketa o mnenju študentov o želenih vlogah in značilnih lastnostih kliničnega učitelja mentorja, o učinkovitih poučevalno-učnih aktivnostih, modelih izobraževanja in trajanju kliničnega izobraževanja. Rezultati: Od skupnega števila (n = 76) študentov, ki so bili vpisani v 3. letnik, jih je v celoti odgovorilo na vprašalnik 46 (stopnja odzivnosti = 61 %), povprečne starosti 22,7 let (razpon 22 – 29 let). Po mnenju študentov so značilne lastnosti učitelja mentorja, da je oseba, ki z nasveti in pojasnili usmerja ter vodi, ima vlogo demonstratorja tehnik, ponudnika znanja, dobro komunicira in daje konstruktivne povratne informacije. Kot najbolj učinkovite poučevalno-učne aktivnosti so študenti navedli na pacienta osredotočene aktivnosti, razpravo in povratno informacijo, pri modelu izobraževanja pa izobraževanje v manjših skupinah po tri do pet študentov, ki ga izvaja en mentor. Več pozornosti bi moralo biti po mnenju vprašanih namenjeno obravnavi pacienta, problemskemu reševanju in kliničnemu sklepanju. Razprava in zaključek: Za spodbujanje aktivnega učenja, večjo uspešnost in učinkovitost kliničnega izobraževanja ter posledično pridobivanje spretnosti in kompetenc študentov za kasnejše kakovostno delo v praksi, je smiselno pri načrtovanju in izvedbi kliničnega izobraževanja upoštevati mnenje študentov.[T. Plešnik]20232023-10-19 07:45:42Diplomsko delo/naloga151750sl