<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151749"><dc:title>Učinek aerobne ali kombinirane vadbe pri otrocih z astmo - pregled literature</dc:title><dc:creator>Metličar,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezovar,	Tjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>astma</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>otroška astma</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:subject>aerobna vadba</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Njene posledice so zožitve dihalnih poti, ki se kažejo kot težko dihanje, kašelj, piskanje in stiskanje v prsih. Za to boleznijo zboli približno 10 % otrok do 18. leta starosti in je tretji najpogostejši razlog za hospitalizacijo otrok. Otroci z astmo so v primerjavi z zdravimi otroki bolj nagnjeni k telesno nedejavnemu načinu življenja. Aerobna vadba izboljša srčnopljučno funkcijo, krepi srčno-žilni in dihalni sistem. Je vrsta vadbe, pod katero spadajo tek, nordijska hoja, kolesarjenje, plavanje ipd. Namen: na podlagi pregleda literature predstaviti učinke aerobne vadbe pri otrocih z astmo. Metode dela: Literaturo smo iskali v: Google Učenjak, PEDro, PubMed in Cochrane Library. Iskani so bili znanstveni in strokovni članki v slovenskem in angleškem jeziku, v katerih so preučevali učinke aerobne vadbe ali kombinirane vadbe pri astmatičnih otrocih, objavljeni med letom 2006 in 2020. Rezultati: Analiziranih je bilo devet raziskav, v katerih so preučevali vpliv aerobne ali kombinirane vadbe na otroke z astmo, stare največ 18 let. Otroci so izvajali samo aerobno vadbo, kombinirano vadbo (aerobno vadbo in vadbo proti uporu) ali vadbo v kombinaciji z zdravili. Merilna orodja uporabljena pri raziskavah so bila: vprašalnik o kakovosti življenja otrok z astmo, šestminutni test hoje, Borgova lestvica, forsiran ekspiratorni volumen v prvi sekundi, forsirana vitalna kapaciteta, razmerje med forsiranim ekspiratornim volumnom v prvi sekundi in forsirano vitalno kapaciteto, največji pretok zraka v izdihu in maksimalna poraba kisika. Statistično pomembne razlike so bile opažene v aerobni zmogljivosti astmatičnih otrok v poskusnih skupinah, ki so izvajale samo aerobno vadbo ali kombinirano vadbo, v primerjavi s primerjalno skupino. Razprava in zaključek: V analiziranih raziskavah so avtorji ugotovili, da aerobna ali kombinirana vadba zvišuje kakovost življenja astmatičnih otrok in izboljšuje njihovo aerobno vzdržljivost. Ugotovili so tudi občutno zmanjšanje napora med vadbo, ki so ga merili z Borgovo lestvico in na pljučne funkcije; najboljše rezultate opazimo pri merjenju največjega pretoka zraka pri izdihu. Aerobna ali kombinirana vadba dokazano pomaga pri blaženju simptomov astme pri otrocih, ter izboljša njihovo kakovost življenja. Potrebne so nadaljnje raziskave s poenotenim protokolom obravnave in večjim številom preiskovancev.</dc:description><dc:publisher>[L. Metličar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-19 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151749</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
