<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151742"><dc:title>Modeliranje prostorske in časovne variabilnosti vsebnosti vode v tleh z različnimi lastnostmi, povzročenimi z obdelavo tal</dc:title><dc:creator>Pečan,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pintar,	Marina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kastelec,	Damijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vsebnost vode v tleh</dc:subject><dc:subject>umerjanje merilnikov</dc:subject><dc:subject>frekvenca meritev</dc:subject><dc:subject>krivulje vodozadrževalnih lastnosti tal</dc:subject><dc:subject>prostorska variabilnost</dc:subject><dc:subject>časovna variabilnost</dc:subject><dc:subject>obdelava tal</dc:subject><dc:description>Za točne meritve vsebnosti vode v tleh z merilniki, ki temeljijo na meritvah navidezne dielektričnosti tal, smo ocenili merilne napake ob uporabi privzete tovarniške umeritvene funkcije v tleh z različnimi lastnostmi. Visoka vsebnost gline in organske snovi ter velika gostota tal so imele največji vpliv na napake. Na površini z različno obdelavo tal smo na treh globinah ovrednotili fizikalne lastnosti tal v prostoru in dve rastni dobi zvezno merili stanje vode v tleh. Prvo rastno dobo s pogostejšimi padavinami je na površini rastla soja (Glycine max (L.) Merr.) in drugo koruza (Zea mays L.). Izdelali smo terenske krivulje vodozadrževalnih lastnosti tal ter ovrednotili njihovo prostorsko in časovno variabilnost. Potek krivulj smo opisali s parametri modela van Genuchten. Ugotovili smo, da so terenske krivulje različne glede na lokacijo ter da se spreminjajo znotraj rastne dobe in med rastnima dobama. Na podlagi zveznih meritev vsebnosti vode v tleh v prostoru smo ovrednotili napake meritev ob zmanjševanju prostorske in časovne ločljivosti meritev. Za vsako ploskev (obdelava in globina) je napaka v oceni prostorskega povprečja pod ± 0,02 m3 m⠒3, dosežena ob štirih merilnih mestih v prostoru. V primeru dveh merilnih mest v prostoru so bile največje napake v ocenjenem prostorskem povprečju do ± 0,08 m3 m⠒3. Največje razlike v dnevnih vsebnostih vode v tleh so ustrezno zajete vse do časovne ločljivosti štirih ur. Na podlagi modela prostorsko časovne povezanosti vsebnosti vode v tleh na 20 cm med rastno dobo 2021 smo modelirali ta prostorski proces, napovedali vrednosti na ne merjenih lokacijah in ovrednotili negotovosti napovedi.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-18 11:36:30</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151742</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
