<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151699"><dc:title>Zagotavljanje varnosti živil med starostniki</dc:title><dc:creator>Kamnik,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>okužbe z živili</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>dobra higienska praksa</dc:subject><dc:description>Uvod: Pomemben zdravstveni problem so okužbe z živili, ki jih povzročajo patogeni mikroorganizmi. Okužbam z živili smo izpostavljeni vsi, vendar so ranljive populacije, kot so majhni otroci, starostniki, nosečnice, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in revni, bolj dovzetni za slabši potek bolezni. Namen: S pomočjo anketnih vprašalnikov in polstrukturiranih intervjujev smo želeli ugotoviti ali je znanje o varnosti živil in dobri higienski praksi, od nakupa do priprave živil doma, med starostniki boljše kot v preteklih slovenskih študijah. Metode dela: Uporabljene so bile sledeče metode dela: pregled literature, namenski vprašalnik in delno strukturiran intervju. Znanstvene članke smo iskali v bibliografskih bazah Scopus, Web of Science, Pubmed in Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). V pregled smo vključili vse znanstvene članke, ki obravnavajo znanje, ravnanje in odnos starostnikov do zagotavljanja varnosti živil. Udeležence za anketiranje in intervjuvanje smo izbrali po t. i. metodi snežne kepe. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 125 starostnikov, starejših od 65 let. Polstrukturirani intervjuji so bili opravljeni z 10 udeleženci, starejšimi od 65 let. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so starostniki sicer osveščeni na področju varnosti živil in imajo določeno znanje, ki ga ne znajo v celoti prenesti v prakso. Zaznali smo, da se večkrat poslužijo neustreznih praks priprave in uživanja hrane (nezadostna toplotna obdelava živil, uživanje surove hrane, neuporaba vbodnega termometra, itd.), zaradi česar so pogosto izpostavljeni nevarnostim za zdravje, ki jih predstavljajo mikroorganizmi, ki se prenašajo z živili. Kljub temu da se starostniki zavedajo tveganj, ki jih lahko povzroči nepoznavanje ali nezadostno izvajanje načel dobre higienske prakse, pa se večkrat ne prepoznajo kot osebno dovzetne. Sami sebe tretirajo kot manj odgovorne pri zagotavljanju varnosti živil. Razprava in zaključek: Rezultati magistrskega dela so primerljivi s preteklimi slovenskimi študijami. Med starostniki je informiranost o dobri higienski praksi še vedno na isti ravni kot v preteklosti, zato bi bilo potrebno dvigniti nivo znanja in razumevanja dobre higienske prakse.</dc:description><dc:publisher>[T. Kamnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-17 09:05:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
