<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151696"><dc:title>Variabilnost frekvence srčnega utripa v obdobju intenzivnega trenažnega programa mladih športnikov</dc:title><dc:creator>Imperl,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>variabilnost frekvence srčnega utripa</dc:subject><dc:subject>avtonomna regulacija srca</dc:subject><dc:subject>submaksimalni test stopenjske obremenitve</dc:subject><dc:subject>mladi športniki</dc:subject><dc:subject>pretreniranost</dc:subject><dc:description>Uvod: Za izboljšanje telesne pripravljenosti aktivnih športnikov mora biti trenažni program pravilno strukturiran, ob nasprotnem primeru lahko vodi v pretreniranost. Spremljanje variabilnosti srčne frekvence po submaksimalnem testu stopenjske obremenitve bi lahko bil uporabno orodje za ugotavljanje odziva telesa na trenažni program in potencialne pretreniranosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti povezavo med variabilnostjo srčne frekvence pred in po submaksimalnem testu stopenjske obremenitve in intenziteto vadbe pri aktivnih mladih tekačih na dolge proge. Metode dela: V raziskavi smo uporabili neinvazivno metodo merjenja frekvence srčnega utripa s pomočjo elektrokardiografije. V raziskavi je sodelovalo sedem mladih aktivnih tekačev. Pri vsakem smo štirikrat izvedli submaksimalni test stopnjevane obremenitve na sobnem kolesu do 85% maksimalne srčne frekvence. Test je bil sestavljen iz 3 faz: 1) 5-minutno mirovanje, 2) stopnjevano submaksimalno kolesarjenje, 3) pasivno okrevanje v sedečem položaju. Merili smo fSU, RMSSD, HF in LH/HF. Statistično smo analizirali spremembe HR, RMSSD, HF in LH/HF v prvih treh minutah mirovanja in zadnjih treh minutah okrevanja ter spremembe primerjali z intenzivnostjo vadbe ocenjene z metodo vadbenega dražljaja (MVD) po modelu Banister in po modificiranih modelih z upoštevanjem dvodnevne količine vadb (MVD2), mirovanja (MVDm) in subjektivno oceno napora po Borgu (LONt). S koeficientom spreminjanja merjenih količin smo sledili spreminjanju fiziološkega odziva na submaksimalni test stopenjske obremenitve med trenažnim programom. Rezultati: Vse merjene fiziološke količine so se tekom trenažnega programa spreminjale. Našli smo statistično pomembno linearno povezavo med ?RMSSDpo in ?MVD (p = 0,047, r = -0,386), ?MVDm (p = 0,029, r = -0,397) ter ?LONt (p = 0,021,r = -0,418). Razprava in zaključek: Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se variabilnost srčne frekvence po submaksimalnem testu stopenjske obremenitve spreminja in da je ?RMSSDpo statistično pomembno povezana z določenimi ocenami intenzivnosti vadbe. Uporaba variabilnost frekvence srčnega utripa bi morda lahko bila uporabno orodje za spremljanje odziva telesa na trenažni program in pokazatelj morebitne pretreniranosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Imperl]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-17 09:02:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151696</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
