<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151695"><dc:title>Vrednotenje himernih razgrajevalcev proteina TAK 1 na človeški epitelijski celični liniji raka dojk MDA-MB 231</dc:title><dc:creator>Tot,	Zoja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gobec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strašek Benedik,	Nika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Protein TAK1</dc:subject><dc:subject>himerni razgrajevalci</dc:subject><dc:subject>celična linija MDA-MB 231</dc:subject><dc:subject>prenos western.</dc:subject><dc:description>S TGF-β aktivirana kinaza 1 (TAK1) je eden izmed osrednjih regulatorjev celične smrti, ki se aktivira z različnimi znotraj- in zunajceličnimi dražljaji. TAK1 je nujen člen v signalni poti tumor nekrotizirajočega faktorja (TNF), interlevkina 1 (IL-1) in Toll-u podobnih receptorjev (TLR). Njegovo neuravnano delovanje tako predstavlja pomemben člen pri nekaterih patologijah. Študije kažejo, da je TAK1 potencialna terapevtska tarča pri vnetnih, rakavih in avtoimunskih obolenjih, saj sodeluje pri imunskem odzivu, preživetju celic in tudi pri njihovi presnovi. Ker na tržišču še ni registriranega zaviralca proteina TAK1, je bil namen magistrske naloge ovrednotiti nabor novih spojin kot morebitnih modulatorjev delovanja TAK1 in tako doprinesti k razvoju na tem področju. Za samo analizo smo uporabili himerne razgrajevalce (angl. Proteolysis Targeting Chimeras – PROTAC). To so molekule, ki so sestavljene iz treh delov, in sicer: liganda za izbrano ubikvitin ligazo E3, ustreznega vmesnika in liganda, ki se veže na tarčni protein. Zaradi svojih prednosti, postajajo molekule PROTAC pomembna alternativa klasičnim zaviralcem. Kot ligazo E3 smo izbrali tri različne ligande, in sicer: von Hippel-Lindau (VHL), cereblon (CRBN) in apoptozo zavirajoči protein  (IAP). Vse poskuse smo izvajali na celični liniji raka dojke MDA-MB 231. Z encimskim testom smo najprej potrdili, da sintetizirane molekule PROTAC ohranijo afiniteto do tarčnega proteina TAK1. Sledil je test metabolne aktivnosti, kjer smo se želeli prepričati, da molekule PROTAC ne delujejo citotoksično. Viden vpliv na celično viabilnost smo opazili pri spojinah, ki vsebujejo ligand IAP. V nadaljevanju smo vrednotili, ali molekule PROTAC povzročijo razgradnjo proteina TAK1. Ugotovili smo, da so najbolj obetavni himerni razgrajevalci proteina TAK1 tisti, ki so osnovani na ligandih IAP. V prihodnje bodo potrebna dodatna biološka vrednotenja ter strukturne optimizacije, ki bodo opredelile bolj učinkovite himerne molekule.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-17 08:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151695</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
