<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151644"><dc:title>Filozofija in avtizem</dc:title><dc:creator>Klinec,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šimenc,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>filozofija</dc:subject><dc:subject>filozofija za otroke</dc:subject><dc:subject>avtizem</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>sočutna šola</dc:subject><dc:subject>osebe z avtističnimi motnjami</dc:subject><dc:description>Izvleček
Filozofija in avtizem
V magistrskem delu obravnavam probleme v zvezi s postavljanjem definicije avtizma ter raziščem težave, ki se pojavijo v zvezi z avtizmom ter s filozofsko perspektivo le-tega. Avtizem ni bolezen, kot mnogi še vedno mislijo, temveč je motnja, ki spada v skupino pervazivnih razvojnih motenj oz. avtističnih motenj. Naloga zajema različne filozofske poglede na avtizem ter obravnava etična vprašanja, ki se odpirajo ob tej tematiki. V nalogi je z različnih vidikov predstavljeno, kaj avtizem je, kako ga diagnosticiramo, katere značilnosti imajo otroci z avtističnimi motnjami ter obstoječe pristope, ki jih dandanes uporabljamo, ko se ukvarjamo z otroki z avtističnimi motnjami. S filozofskega stališča je v nalogi obravnavan problem formiranja identitete, ki se vzpostavi, ko je osebi postavljena diagnoza avtizem. Pojavi se tudi problem vzpostavitve avtonomije in etičnih vprašanj v zvezi z avtizmom, kot na primer, ali je zmožnost teorije uma predpogoj za moralno obnašanje in ali pomeni dobro življenje za osebo z avtističnimi motnjami enako kot dobro življenje za osebe brez teh motenj. Zanimalo me je, kako so otroci z avtističnimi motnjami vključeni v slovenski šolski prostor, pri čemer se odpre etično vprašanje, ali je inkluzija prava in najbolj optimalna pot šolanja tako za otroke z avtističnimi motnjami kot tudi za ostale. Težava inkluzije, ki se pojavi, je, da so sicer določeni zakoni za teoretske predpostavke za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v splošne osnovne šole, ni pa jasnih konkretnih smernic za to, kako vključiti inkluzijo v prakso. O težavah z inkluzijo poročajo tudi učitelji, ki niso študirali specialne pedagogike. Poudarjajo, da nimajo dovoljšnega znanja, kako pouk prilagoditi otrokom z odločbami in so zaradi tega velikokrat preobremenjeni. Sočutna šola je ena od poskusov rešitve težav, ki se vzpostavijo pri inkluziji, čeprav ima tudi slednja nekatere pomanjkljivosti. Ob vzpostavitvi drugačnega izobraževalnega sistema bi bili primorani sistemsko preoblikovati celotno izobraževanje, za kar pa trenutno ni primernih pogojev.
V zadnjem delu naloge natančno razdelam idejo Lipmana, ki jo je predstavil v Filozofiji za otroke, ter na kakšen način filozofija koristi otrokom z avtističnimi motnjami. Slednje poglavje je podprto tudi z raznimi raziskavami, ki so bile uspešno izvedene. V nalogi posebno mesto zavzemajo tudi prilagoditve pri predmetu filozofija za otroke za lažje sledenje otrokom z avtističnimi motnjami.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-14 07:45:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151644</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
