<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151643"><dc:title>Metakognitivne in afektivne učne strategije študentov španščine</dc:title><dc:creator>Finster,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šteh,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šifrar Kalan,	Marjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarić,	Marjeta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>univerzitetni študenti španščine</dc:subject><dc:subject>metakognicija</dc:subject><dc:subject>samouravnavanje učenja</dc:subject><dc:subject>metakognitivne učne strategije</dc:subject><dc:subject>afektivne učne strategije</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava tematiko metakognitivnih in afektivnih učnih strategij študentov španščine. V teoretičnem delu je najprej opredeljeno učenje, še posebej so predstavljeni kognitivni in konstruktivistični pogled na učenje ter aktivno učenje. Predstavljene so kompetence, ki jih pridobivajo študenti med študijem španskega jezika in književnosti. Osrednji del je namenjen pojasnjevanju metakognicije in samouravnavanja učenja ter opredelitvi razlik med omenjenima procesoma. V končnem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo se osredotočili na klasifikacijo učnih strategij po Vermuntu, Robin in Oxford ter primerjavo klasifikacij med seboj. Še posebej smo izpostavili vlogo učnih strategij v procesu učenja tujega jezika. 
V empiričnem delu magistrske naloge so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ki je bila opravljena s pomočjo samoevalvacijskega vprašalnika, ki so ga reševali študenti 1. in 3. letnika 1. stopnje in študenti 2. letnika 2. stopnje študija španščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2021/2022. Raziskali smo, kako študenti pojmujejo učenje in ugotovili, da večina študentov učenje pojmuje kot pridobivanje in memoriranje znanja ter pridobivanje uporabnega znanja, da večino metakognitivnih in afektivnih učnih strategij študenti po lastni oceni uporabljajo pogosto oziroma občasno. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna šibka pozitivna povezava med pogostostjo uporabe metakognitivnih in afektivnih učnih strategij ter da se glede na letnik na prvi in drugi stopnji študija študenti razlikujejo v pogostosti uporabe samo nekaterih metakognitivnih in afektivnih učnih strategij. Izkazalo se je, da obstaja statistično pomembna pozitivna šibka povezava med povprečno oceno študentov in pogostostjo uporabe afektivnih učnih strategij, kot jih kaže skupni rezultat. Študenti imajo v povprečju v 2. letniku 2. stopnje višjo povprečno oceno, kot so jo imeli v 1. letniku 1. stopnje. Prav tako smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna pozitivna šibka povezava med pogostostjo pravilnega presojanja dobljene ocene na izpitu in uporabo metakognitivnih učnih strategij.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-14 07:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
