Vpliv dolžine smučarskega skoka na ocene za slogDružina, Jan (Avtor) Jošt, Bojan (Mentor) Smučarski skokisodniške oceneodbitek za letodbitek za doskokodbitek za vožnjo v iztekOsnovni namen magistrskega dela je bil ugotoviti osnovne statistične značilnosti izbranih spremenljivk smučarjev skakalcev in njihovo medsebojno povezanost z dolžino skoka v celotni sezoni svetovnega pokala v smučarskih skokih leta 2021/22. Poudarek je bil predvsem na povezanosti sodniških ocen z dolžino skoka. Podatki za analizo so bili pridobljeni na spletnih straneh Mednarodne smučarske zveze, medtem ko je bila sodniška analiza pridobljena s pomočjo Mednarodne smučarske zveze od podjetja, ki vodi evidenco podatkov na svetovnem pokalu v smučarskih skokih. V analizi je bilo upoštevanih 36 tekmovanj in posledično 72 tekmovalnih serij, kar zajema večino smučarske skakalne sezone v letih 2021/22. V prvi tekmovalni seriji nastopi 50 tekmovalcev in v finalni 30, kar skupno pomeni 2880 smučarskih skokov, upoštevanih v raziskovalni nalogi. Za vse skoke so bile pridobljene dolžine skokov in sodniške ocene. Namen raziskovalne naloge je bil v prvi fazi potrditi opažanja, da med dolžino skoka in sodniškimi ocenami obstoja dokaj visoka povezanost, ki se je pojavila tako v prvi, kot v drugi seriji. Uporabljene so bile metode osnovne statistike za pridobitev aritmetične sredine, standardnega odklona, minimalne in maksimalne vrednosti ter števila merjencev. Povezanost med spremenljivkama je bila določena s Pearsonovim koeficientom korelacije. Ugotovljena je bila visoka in večinoma značilna povezanost med spremenljivkami dolžine skokov in sodniškimi ocenami za slog. Daljše skoke so na splošno sodniki ocenili z višjimi ocenami za slog. V drugi fazi raziskovalne naloge so bili določeni intervali oddaljenosti od točke velikosti skakalnice, in sicer od 6 % dolžine krajše od HS točke pa do 4 % daljše od HS točke. Od 2880 skokov je bilo v teh intervalih 515 skokov, ki so dosegli kriterije in so bili upoštevani v drugi fazi raziskovalne naloge. Za teh 515 skokov so bili pridobljeni posamezni odbitki za let, doskok in vožnjo v iztek od vsakega posameznega sodnika posebej. Z osnovno statistično analizo je bila pridobljena aritmetična sredina sodniških odbitkov v vsakem intervalu posebej. Nato je bila izračunana korelacija med povprečnimi sodniškimi odbitki z namenom, da se ugotovi, ali se odbitki za let, doskok in vožnjo v iztek zaradi ekstremene dolžine skokov značilno spremenijo. Povezanost med sodniškimi odbitki po posameznih fazah ocenjevanja znotraj določenih intervalov ekstremne dolžine skoka ni bila v celoti statistično značilna. Z ekstremno dolgimi skoki se kaže trend povečanih sodniških odbitkov v fazi doskoka, medtem ko se odbitki za let in vožnjo v iztek bistveno ne spreminjajo. Pri ekstremno dolgih skokih so tekmovalci izpostavljeni velikemu pritisku ob doskoku in to jim preprečuje varno izvedbo doskoka v telemark.20232023-10-14 07:15:07Magistrsko delo/naloga151639sl