<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151626"><dc:title>Kakovost življenja žensk s sindromom policističnih jajčnikov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Tisovic,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>sindrom policističnih jajčnikov</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>prehranske navade</dc:subject><dc:subject>telesna aktivnost</dc:subject><dc:subject>življenjski slog</dc:subject><dc:description>Uvod: Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina motnja pri ženskah v reproduktivni dobi. Sama diagnoza in pridružene težave ter simptomi imajo bistven vpliv na kakovost življenja žensk. Najpogostejši dejavniki, ki poslabšajo kakovost življenja, so motnje menstrualnega ciklusa, težave pri vzdrževanju zdrave telesne mase, hirzutizem, zmanjšana plodnost, čustvene motnje, kulturni pritiski in pričakovanja. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti kakovost življenja žensk s potrjeno diagnozo sindroma policističnih jajčnikov in kako ta vpliva na njihovo vsakodnevno življenje. Metode dela: V diplomskem delu smo za teoretična izhodišča uporabili deskriptivno kvantitativno raziskovalno metodo. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz PubMed/Medline in CINAHL/ScienceDirect. V raziskovalnem delu smo uporabili anketni vprašalnik SF-36 (angl. Medical outcomes study – short form 36), ki meri kakovost življenja, povezano z zdravjem. Anketiranje je bilo izvedeno v obliki spletne ankete s pomočjo 1KA/Enklik ankete. Rezultati: Ženske so navajale največ težav pri intenzivnih/težjih aktivnostih, manjši produktivnosti, neuspešnosti pri opravljanju dela, zaradi čustvenih in fizičnih težav. 31 % žensk je navajalo zmerne bolečine, ki so jih v 37 % zmerno ovirale pri vsakodnevnih aktivnostih. 65 % žensk je navajalo tudi občutke utrujenosti in 56 % izčrpanosti. Pri dojemanju lastnega zdravja je 59 % žensk navedlo, da pričakujejo poslabšanje zdravja ali pa še ne vedo, kaj pričakovati v povezavi z lastnim zdravjem v prihodnosti. Razprava in zaključek: PCOS je kompleksna bolezen, ki vpliva na kakovost življenja žensk. V diplomskem delu smo ugotovili, da ima največ žensk s PCOS težave pri izgubi telesne mase, težave, povezane z inzulinsko rezistenco in telesnimi spremembami ter tudi čustvene in psihosocialne težave. Z raziskavo smo ugotovili, da je kakovost življenja žensk s PCOS slabša.</dc:description><dc:publisher>[J. Tisovic]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-13 07:45:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151626</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
