<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151589"><dc:title>Simulacija realnega senzorja preko pythonskega vmesnika za navidezno pretakanje podatkov v Arm virtualni strojni opremi</dc:title><dc:creator>MAHNIČ,	TEO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bürmen,	Arpad	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Arm virtualna strojna oprema</dc:subject><dc:subject>navidezni vmesnik za pretakanje</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>senzor</dc:subject><dc:subject>SDS posnetek</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je predstavljena razširitev pythonovskega vmesnika za navidezno pretakanje podatkov (VSI), ki v povezavi z Arm virtualno strojno opremo (AVH) omogoča natančno simulacijo realnega senzorja.

Osnovni pythonov VSI modul je razširjen z medpomnilnikom FIFO in skupino funkcij, ki omogočajo procesiranje podatkovnih datotek SDS. Slednje vsebujejo surove podatke senzorja in časovne žige, pri katerih so bili podatki zajeti. Časovni žigi omogočajo, da se podatki aplikaciji strežejo v enakih intervalih, kot če bi prihajali neposredno iz senzorja, s katerim so bili zajeti. V ta namen VSI računa drseče povprečje intervalov med podatki v posnetku SDS znotraj nastavljenega časovnega okna. Izračunani intervali se nato uporabijo za nastavljanje časovnika, ki proži prekinitveno rutino v aplikaciji.

Končni uporabnik lahko prilagaja interval drsenja in velikost časovnega okna glede na hitrost simuliranega senzorja, s čimer se približa delovanju realnega senzorja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-11 09:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151589</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
