Dejavniki in posledice stresa medicinskih sester na delovnem mestuDragan, Inja (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaizgorelostvprašalnik znanega stresaopustitev službeUvod: Stres je rezultat odstopanja med fizičnimi ali psihološkimi zahtevami situacije ter posameznikovo zaznano zmožnostjo spoprijemanja z njimi. Dolgotrajen in intenziven stres ima lahko resne posledice na vseh področjih človekovega delovanja, negativno pa vpliva tudi na delovno uspešnost ter varnost pri delu. Vse to lahko vodi k manjšemu zadovoljstvu s službo in posledično zapuščanju poklica zdravstvene nege. Namen: Namen diplomskega dela je proučiti povezanost zaznanega stresa medicinskih sester v Sloveniji z nekaterimi dejavniki (spol, starost, izobrazba, delovna doba, dežurstva, raven zdravstva) in posledicami (premišljevanje in namera o opustitvi službe). Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, in sicer smo izvedli anonimno anketo prek spletne odprtokodne platforme 1KA s strukturiranim vprašalnikom. Vključili smo priložnostni vzorec srednjih in diplomiranih medicinskih sester. Udeleženci (n = 87; 84 % žensk) so izpolnili vprašalnik zaznanega stresa, ocenili svojo namero opustitve svoje službe in pogostost premišljevanja o opustitvi službe ter podali podatke o svojih sociodemografskih značilnostih in značilnostih svojega delovnega mesta. Analizo pridobljenih podatkov smo opravili s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 26. Izvedli smo opisno statistiko ter za skupne ocene zaznanega stresa ocenili normalnost podatkov z numerično metodo izračuna sploščenosti in asimetrije. Razlike med skupinami smo preverili z uporabo t-testa, povezanost med spremenljivkami pa s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Rezultati: Čeprav je bil opazen trend, ki je nakazoval višji zaznani stres pri mlajši starosti, ženskem spolu, zaposlitvi na primarni ravni zdravstva ter delovno dobo pod 25 let, ti učinki niso bili statistično značilni. Poleg tega nismo ugotovili značilne povezave med različnimi stopnjami izobrazbe s področja zdravstvene nege ali številom dežurstev v zadnjem mesecu ter zaznanim stresom anketirancev. Rezultati so pokazali statistično značilno pozitivno povezavo med višjo ravnjo zaznanega stresa pri posameznikih in njihovim premišljevanjem ter namero o opustitvi svoje službe. Razprava in zaključek: Naša raziskava je sicer vključevala razmeroma majhen vzorec medicinskih sester, kljub temu pa nakazuje, da sociodemografske značilnosti in značilnosti delovnega mesta nimajo ključne vloge pri zaznanem stresu. Zapuščanje poklica, selitev v tujino in posledično pomanjkanje kadra so hudi problemi v poklicu zdravstvene nege, o katerih je nujno treba govoriti. Ugotovitve naše raziskave osvetljujejo, da je zapuščanje poklica (premišljevanje o tem in namera) povezano z zaznanim stresom. Zdravstvene organizacije bi lahko uvedle redne razbremenilne supervizije, tematske delavnice in izobraževanja z namenom zmanjševanja stresa zaposlenih.[I. Dragan]20232023-10-10 07:16:13Diplomsko delo/naloga151573sl