Izkušnje mladih družin s patronažno zdravstveno nego v času epidemije covida-19Zorc, Maša (Avtor) Čehovin Zajc, Jožica (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Komentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negamladi staršipatronažno varstvopoporodno obdobjeSARS-CoV-2Uvod: Poporodno obdobje je zahtevno življenjsko obdobje, pri čemer medicinske sestre v patronažnem varstvu odigrajo pomembno vlogo. V času pandemije covida-19 so bili zdravstveni sistemi po različnih državah potisnjeni ob rob delovanja z namenom omogočanja zdravljenja pacientov s covidom-19; prav tako je pandemija vplivala na delovanje patronažnega varstva mladih družin. Namen: Namen raziskave v okviru magistrskega dela je proučiti področje patronažnega varstva žensk in otrok v času nosečnosti in po porodu v Sloveniji pred in med epidemijo covida-19 ter zbrati informacije o izkušnjah mladih družin o načinu delovanja patronažne službe. Metode dela: Uporabili smo kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili s spletnim anketnim vprašalnikom. Sodelovali so moški in ženske, ki so postali starši pred in med epidemijo covida-19. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 1076 anketirancev. Pri kvantitativnem delu analize podatkov smo uporabili neparametrični Mann Whitneyev test in Hi-kvadrat test. Kvalitativni del analize smo izvedli po metodi kvalitativne analize vsebine. Rezultati: Ugotovili smo, da so mlade družine z enim otrokom potrebovale več patronažnih obiskov kot družine, ki imajo več otrok, in da med številom članov v gospodinjstvu in potrebo po večjem številu patronažnih obiskov ni statistično značilne povezave. V Sloveniji je v času epidemije covida-19 patronažna služba opravljala obiske mladih družin po porodu kot pred epidemijo. Med mladimi družinami, ki so dobile otroka pred in med epidemijo covida-19, ni bilo razlik pri iskanju informacij o poporodnem obdobju na spletu. Možnost stika po telefonu s patronažno medicinskimi sestrami so bolje ocenili tisti, ki so imeli izkušnje s patronažo v času epidemije covida-19. Nekateri mladi straši si želijo patronažne obiske že pred porodom; priporočajo specializacijo s področja patronažnega varstva, od medicinskih sester pričakujejo več strokovnosti, poučevanja in sočuten odnos. Razprava in zaključek: Pri izvajanju patronažnih obiskov pred in med epidemijo covida-19 v Sloveniji ni bilo velikih razlik; delo v patronažni dejavnosti se je v času epidemije covida-19 razmeram prilagodilo z upoštevanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z virusom in večjo dosegljivostjo prek telefona. V prihodnje bi bilo smiselno spremljati prilagoditev izvajanja patronažne dejavnosti in izvesti dodatne raziskave o možnostih izvajanja zdravstvenovzgojnih in drugih storitev zdravstvene nege na daljavo.[M. Zorc]20232023-10-10 07:15:54Magistrsko delo/naloga151571sl