<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151505"><dc:title>Vpliv epidemije covida-19 na vnos vitamina D iz prehranskih dopolnil in zdravil pri premenopavznih in pomenopavznih ženskah</dc:title><dc:creator>Rok,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pandel Mikuš,	Ruža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vičič,	Vid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Anamarija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>vitamin D</dc:subject><dc:subject>menopavza</dc:subject><dc:description>Uvod: Pandemija covida-19 je vplivala na povečan vnos prehranskih dopolnil z namenom preprečevanja okužbe. Visokoogrožene skupine, pri katerih zaznavamo višjo smrtnost, sovpadajo s skupinami, pri katerih pogosteje ugotovimo visoko pojavnost pomanjkanja vitamina D. Skupini, ki imata pogosto nizke ravni vitamina D, so premenopavzne in pomenopavzne ženske. Namen: Ugotoviti želimo status vitamina D pri premenopavznih in pomenopavznih ženskah med pandemijo covida-19 v Sloveniji. Naš cilj je s pomočjo vprašalnika in meritev serumskega 25(OH)D ugotoviti vpliv pandemije covida-19 na status vitamina D ter jemanje vitamina D iz prehranskih dopolnil in zdravil. Metode dela: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda s pregledom slovenske in tuje strokovno-znanstvene literature ter kvantitativna metoda z anketnim vprašalnikom in odvzemom vzorcev krvi preiskovank za merjenje vrednosti vitamina D. V končno analizo je bilo vključenih 176 žensk iz osrednjeslovenske regije, starih od 44 do 65, od tega 69 premenopavznih in 107 pomenopavznih. Raziskava je bila izvedena med 1. marcem in 31. majem 2021. Rezultati: 25(OH)D pri celotnem vzorcu je bil 66,42 ± 27,36 nmol/L. Pomenopavzne ženske so imele višjo raven 25(OH)D (69,64 ± 27,81 nmol/L) od premenopavznih (61,43 ± 26,06 nmol/L). 61,36 % preiskovank je jemalo prehranska dopolnila in zdravila z vitaminom D. Od celotnega vzorca jih je 28 % prebolelo covid-19. Za pomanjkanje vitamina D je razmerje obetov OR = 7,59; p &lt; 0,001, 95 % CI [2,72; 14,274]. Razprava in zaključek: Nasprotno od preteklih slovenskih raziskav meritev 25(OH)D se je od leta 2017 do leta 2021 dvignila raven 25(OH)D v raziskovani populaciji za več kot 20 nmol/L, kar lahko pripišemo pandemiji covida-19. Zvišala se je tudi uporaba prehranskih dopolnil z vitaminom D. V primerjavi s prejšnjimi študijami so imele pri nas pomenopavzne ženske višjo raven 25(OH)D kot premenopavzne. 61,36 % preiskovank je dopolnjevalo količino vitamin D v telesu s prehranskimi dopolnili ali z zdravili (&gt; 5µg/dan). 25(OH)D je bil pri preiskovankah, ki so vitamin D dodajale s prehranskimi dopolnili ali zdravili, za približno 20 nmol/L višji v primerjavi s tistimi, ki vitamina D niso dodajale. Ne glede na povišano raven 25(OH)D je bil ta pod optimalno mejo 75 nmol/L.</dc:description><dc:publisher>[V. Rok]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-08 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151505</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
