<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151468"><dc:title>Prezgodnji porod - vpliv dejavnikov tveganja in primerjava stanja v Sloveniji z drugimi državami</dc:title><dc:creator>Čopič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>nedonošenost</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>vloga babice</dc:subject><dc:description>Uvod: Porod je naravni fiziološki proces, čigar potek je pri vsaki nosečnici individualen. Prezgodnji porod pa je porod pred 37. tednom nosečnosti in se začne z rednimi krči maternice, skupaj s spremembami materničnega vratu in lahko z razpokom plodovih ovojev. Delimo ga glede na tedne nosečnosti in glede na to, kako se je porod začel. Namen: Namen diplomskega dela je pridobiti podatke o dejavnikih tveganja, ki lahko povzročijo začetek prezgodnjega poroda ter s tem povezane zaplete. Cilj je tudi predstavili vlogo babice pri prezgodnjem porodu, ugotovili delež teh porodov v Sloveniji ter podatke primerjati z drugimi državami. Metode dela: Za pisanje diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo pregleda strokovne in znanstvene literature. Uporabili smo literaturo objavljeno med leti 2011 in 2022. Literaturo smo pridobili s pomočjo baze COBISS in Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) ter v tujih spletnih podatkovnih bazah, kot so Spinger Link, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect, Cochrane Library, Wiley Online Library, CINAHL ter Google Scholar (Google Učenjak). V pregled literature smo vključili tudi strokovna priporočila nacionalnih in mednarodnih strokovnih organizacij. Rezultati: Dejavnike tveganja, s katerimi lahko prepoznamo nosečnice, ki jim grozi prezgodnji porod, dobro poznamo. Zelo pomembna je natančna anamneza, saj imajo določene skupine žensk (nosečnice po 35. letu starosti) veliko večje tveganje za prezgodnji porod. Pomembno vlogo imajo faktorji strjevanja krvi, ki preprečujejo krvavitve med nosečnostjo. Predležeča posteljica in zapleti v povezavi s to diagnozo pa so najpogostejši razlog za obolevnost in umrljivost matere in ploda. Velik vpliv na neugodne izide imajo tudi nepravilnosti maternice, poškodbe materničnega vratu, kajenje, stres in paradontitis, ki lahko povzroči spremembe na posteljici. Prezgodnji porod je v razvitih državah najpomembnejši vzrok obolevnosti in umrljivosti novorojenčkov. Vloga babice ob prezgodnjem porodu je nuditi ustrezno podporo staršem in individualna obravnava porodnic, ki jim je kljub zapletom treba omogočiti pozitivno porodno izkušnjo. Razprava in zaključek: Pregled literature kaže veliko število različnih dejavnikov tveganja, ki povzročajo prezgodnji porod, vendar pa je vzrok velikokrat še vedno neznan. Raziskav na področju dejavnikov tveganja je sicer veliko, primanjkuje pa raziskav o vlogi babice pri poteku prezgodnjega poroda. Izjemnega pomena je ozaveščanje žensk o dejavnikih tveganja, in prav tako tudi opora, ki jo ženskam nudi zdravstveno osebje ter partner. Dobra interakcija med zdravstvenimi delavci in porodnico je bistvenega pomena za pozitivno porodno izkušnjo.</dc:description><dc:publisher>[E. Čopič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-07 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151468</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
