Primerjava nekaterih gibalnih, funkcionalnih in igralnih sposobnosti nogometašev lige MNZ Ptuj z njihovo tekmovalno uspešnostjoBrec, Sašo (Avtor) Vučković, Goran (Mentor) Pocrnjič, Marko (Komentor) nogometgibalne sposobnostitekmovalna uspešnost»kombinirani polkrog«šport otrok in mladineNamen magistrskega dela je bilo ugotoviti razlike v gibalnih in funkcionalnih sposobnostih med rezultatsko uspešnimi in manj uspešnimi ekipami v starostni kategoriji U-17. V nadaljevanju je bil namen ugotoviti vpliv gibalnih in funkcionalnih sposobnostih na rezultat v testu »kombinirani polkrog« ter ugotoviti vpliv načrtovane štiri-tedenske vadbe omenjenega testa na njegov rezultat. V vzorec merjencev je predstavljal 47 igralcev iz štirih ekip, ki so v sezoni 2021/22 tekmovale v Kadetski ligi U-17 MNZ Ptuj. Testno baterijo so zajemali testi: skok v daljino z mesta, sprint 5 metrov, sprint 20 metrov, hitri tek s spremembami smeri, vodenje žoge s spremembami smeri, kombinirani polkrog in vzdržljivostni test tek v kvadratu. Rezultati raziskave kažejo, da rezultatsko uspešnejše ekipe dosegajo statistično značilno boljše rezultate pri testih »hitri tek s spremembami smeri« (p = 0,004), »vodenje žoge s spremembami smeri« (p = 0,014) in »kombinirani polkrog« (p = 0,039). Zanimala nas je povezava rezultata v kriterijski spremenljivki »kombinirani polkrog« z ostalim naborom prediktorskih spremenljivk. Vse povezave so se izkazale za močne in pozitivne, le pri skoku v daljino z mesta je prišlo do negativne srednje močne povezave. Z metodo multiple linearne regresije smo ugotovili, da so z rezultatom v testu »kombinirani polkrog« statistično značilno povezani rezultati v testih »hitri tek s spremembami smeri« (p = 0,004), »vodenje žoge s spremembami smeri« (p = 0,001) in »tek v kvadratu« (p = 0,045). Izmed omenjenih rezultatov je standardizirani beta koeficient najvišji pri prvih dveh testih. Preverili smo, ali dodatna vadba testa »kombinirani polkrog« izboljša njegov rezultat. Preiskovance smo razdelili v eksperimentalno (N = 14) in kontrolno (N = 12) skupino. Pred in po vadbenem protokolu so preiskovanci opravili test »kombinirani polkrog«. Eksperimentalna skupina je izvajala načrtovano štiritedensko vadbo omenjenega testa dvakrat na teden, na vsaki vadbeni enoti pa so opravili po pet ponovitev testa. Eksperimentalna skupina je svoj začetni rezultat v povprečju izboljšala za 0,7 (0,4) sekunde (p = 0,000). Razlika med začetnim in končnim rezultatom v kontrolni skupini je znašala 0,1 (0,2) sekundo (p = 0,298). Iz rezultatov sklepamo, da omenjena štiritedenska vadba testa »kombinirani polkrog« izboljša njegov rezultat.20232023-10-06 07:15:30Magistrsko delo/naloga151445sl