<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151444"><dc:title>Znanje o športni prehrani pri mladih slovenskih košarkarjih</dc:title><dc:creator>Bogožalec Odlazek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erčulj,	Frane	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehransko znanje</dc:subject><dc:subject>košarka</dc:subject><dc:subject>vprašalnik</dc:subject><dc:subject>športna prehrana</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ocena znanja o športni prehrani mladih slovenskih košarkarjev. V ta namen smo najprej v slovenščino prevedli anketni vprašalnik, ki je mednarodno že bil validiran in zajema 87 vprašanj. Raziskava je zajela 102 preiskovanca, povprečne starosti 19 let, ki so rešili spletno verzijo omenjenega vprašalnika. Povprečno skupno doseženo število točk je bilo 41 oz. 47 %, kar pomeni, da lahko znanje ocenimo kot slabo. Najvišji delež točk so preiskovanci dosegli na področju poznavanja makrohranil (54 %), obvladovanja telesne mase (53 %) ter alkohola (56 %). Naslabše znanje so izkazali ravno pri sklopu športna prehrana (31%). Kar 72 % vseh preiskovancev kaže slabo splošno znanje o prehrani. Ugotovili smo statistično značilen vpliv spola (p &lt; 0,001), vendar pa ne tudi selekcije (p = 0,110) ter interakcije selekcije in spola (p = 0,532) na skupni seštevek vprašalnika, pri čemer so dosegla dekleta (45 točk) višji rezultat kot fantje (36 točk). Pri fantih v starejših selekcijah smo ugotovili statistično značilno boljše poznavanje športne prehrane kot pri fantih v mlajših selekcijah (+7 točk, p = 0,042). Podobnih odstopanj med selekcijama pa nismo ugotovili pri dekletih (p = 0,558). Povezanost skupnega seštevka vprašalnika in večine sekcij vprašalnika (obvladovanje telesne mase, mikrohranila, športna prehrana in prehranska dopolnila) je bila pozitivna in visoka.
Z magistrskim delom želimo prispevati k spodbujanju in ozaveščenosti o pomenu znanja o prehrani pri treniranih mladih športnikih, saj menimo, da so oni najboljša tarča izobraževalnih ukrepov. Z uporabo vprašalnika lahko razkrijemo morebitne vrzeli v znanju ter temu primerno prilagodimo izobraževalne ukrepe.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-06 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151444</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
