<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151421"><dc:title>Vzroki in posledice kulturnega genocida na primeru avstralskih ukradenih generacij</dc:title><dc:creator>Šetina,	Erazem	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Resnik Planinc,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cergol Paradiž,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ukradene generacije</dc:subject><dc:subject>kulturni genocid</dc:subject><dc:subject>avstralski staroselci</dc:subject><dc:subject>Aboridžini</dc:subject><dc:subject>Avstralija.</dc:subject><dc:description>Od sredine 19. stoletja do sedemdesetih let 20. stoletja so v Avstraliji državne oblasti sistematično odvzemale otroke družinam avstralskih Aboridžinov. Ti otroci, ki so danes znani pod imenom ukradene generacije, so bili ob odvzemu umeščeni v institucije, misijone in svetlopolte družine, s čimer so jih oblasti želele integrirati v t. i. belsko družbo in jih oddaljiti od aboridžinske kulture, ki so jo imele za manjvredno. Posledice teh odvzemov so se izkazale za izrazito negativne tako za odvzete posameznike, mnogi izmed katerih so živi še danes, kot tudi za njihove potomce in druge sorodnike. Te posledice med aboridžinskim prebivalstvom ostajajo močno opazne tudi danes, s travmatičnimi spomini na politiko odvzemanja otrok pa se vsak dan še vedno sooča več tisoč prebivalcev Avstralije, kljub trudu avstralske oblasti po ublažitvi njenih posledic v zadnjih desetletjih.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-05 15:59:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151421</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
